CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0057450
ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 274, 274/1, 354, 354/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. ZGD-1 člen 483, 483/4.
vročanje – skupno premoženje – delitev skupnega premoženja – poslovni delež – delitev poslovnega deleža – izstavitev listine za vpis poslovnega deleža v sodni register – izstavitev zemljiškoknjižne listine – pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo
Ker je sodišče razpolagalo z novim toženčevim naslovom (čeprav ga sodišču ni sporočil toženec), ni bilo razlogov za njegovo vabljenje na narok na stari naslov, prav tako pa tudi ne za vročanje preko sodne deske v smislu 2. odstavka 145. člena ZPP.
Če bo tožnica v ponovljenem postopku uspela z ugotovitvenim zahtevkom glede nepremičnine (da je skupno premoženje in da ima na njej določen solastniški delež), bo to pomenilo, da je tožnica pridobila stvarna upravičenja na tej nepremičnini na originaren način, po samem zakonu, ne pa na podlagi kakšnega pravnega posla (na derivativen način), iz katerega bi izhajala toženčeva obveznost izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica bo lahko vknjižbo svoje solastninske pravice na tej nepremičnini v zemljiški knjigi izposlovala na podlagi ugotovitvenega dela izreka pravnomočne sodbe
Zakonec, ki ni družbenik, lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je poslovni delež družbe skupno premoženje zakoncev, in da naj se določita deleža zakoncev v zahtevanem razmerju oziroma da se poslovni delež razdeli na dva nova poslovna deleža z ustrezno vrednostjo. Pri tem pa ne more zahtevati izstavitve listine za vpis v sodni register, saj ne bo pridobil novega poslovnega deleža na pravno posloven način, ampak originarno, po samem zakonu.
Denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule v minimalni višini, kot jo določa zakon, to je v višini ene tretjine povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot ustrezno denarno nadomestilo, saj je glede na omejitev pravic toženke do proste izbire zaposlitve in do svobodne gospodarske pobude, glede na obseg omejitve in glede na trajanje omejitve določeno v prenizki višini. Iz tega razloga je dogovor o konkurenčni klavzuli ničen in za toženko ne more imeti pravnih posledic, tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule pa ni utemeljen.
namenska raba zemljišča – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče – pridobitev lastninske pravice – vknjižba lastninske pravice
Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZSKZ je potrebno namensko rabo nepremičnin in s tem posledično izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice ugotavljati na dan uveljavitve zakona, torej na dan 11. 3. 1993, ko postanejo v skladu z navedenim zakonskim določilom kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi last Republike Slovenije oziroma občin.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
Primera, ko je pooblaščenec dedinje zamudil narok zaradi prometnega zastoja, nastalega v posledici hude prometne nezgode, ni moč enačiti s primerom, ko pride do zamude naroka zaradi bolezni, zato začne teči rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje prvi naslednji dan po dnevu, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je pooblaščenec dedinje zamudil narok.
Ker tožnica na pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb v zvezi s pravnorelevantnimi dejstvi, poleg tega pa je izvedensko mnenje jasno, popolno in razumljivo in zato njegova dopolnitev tudi ni bila predlagana z namenom, da se razjasnijo in razčistijo odprta vprašanja iz podanega izvedenskega mnenja, očitana bistvena kršitev določb pravnega postopka, ki naj bi bila podana zato, ker sodišče sodnega izvedenca ni zaslišalo, ni podana.
Sklep prvostopnega sodišča, s katerim je pozvalo stečajnega upravitelja k prevzemu pravde, je po vsebini sklep procesnega vodstva, ki zajema odločitev o vprašanju, ki ga mora sodišče rešiti med pripravami za glavno obravnavo. Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanašajo na vodstvo postopka, pa ni pritožbe (1. in 3. odstavek 270. člena ZPP).
ZPP člen 212. ZDSS-1 člen 62, 62/1. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67.
dokazni predlog - sodni izvedenec
Ker tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve sodnega izvedenca in je sodišče za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove delovne zmožnosti po uradni dolžnosti pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po pridobitvi katerega dejanskega stanja ni bilo potrebno dodatno razčiščevati, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, neutemeljen.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.
sklep o višini predujma - pritožba stečajnega upravitelja zoper odločitev o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka
Stečajni upravitelj ima pravico do pritožbe samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. Zakon pa ne predvideva pritožbe stečajnega upravitelja proti odločitvi o višini predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.
premoženjska in nepremoženjska škoda – sporna višina nepremoženjske škode – pritožba tožeče stranke
Poškodba udarnina prsnega koša, levega stegna, levega kolena, udarnina in odrgnine leve roke in desnega komolca, kolekcija tekočine v trebušni steni, posledica slaba gibljivost leve roke, nezmožnost dvigovanja težjih predmetov v višini glave, nošenja predmetov težjih od 5 kg, zmanjšano sposoben za obremenjevanje leve primarne roke, omejen pri zaposlitvi v stroki kot elektrotehnik, težave pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom – 17 povprečnih plač.
motenje posesti – motilno dejanje – način izvrševanja posesti - način uporabe stvari – predhodno motenje
Toženka je palete z drvmi na isto mesto postavljala že v prejšnjih zimah. Takšna dejanja bi v tem primeru pomenila toženkin način uporabe dvorišča pred garažo, kateremu sta tožnika prilagajala svoj način uporabe garaže (vstopanje v garažo mimo palete drv z odpiranjem enega dela garažnih vrat). Takšen način izvrševanja posesti (tožnikov na garaži in toženke na zemljišču ob garaži) v nekem očitno daljšem, celo večletnem obdobju pred 27. 1. 2009 pa bi tudi pomenil, da toženkino zatrjevano ravnanje tega dne ne bi moglo predstavljati dejanja, zaradi katerega bi tožnika lahko utemeljeno terjala sodno varstvo zaradi motenja posesti.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1. ZDR člen 119, 119/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 15, 15/1, 15/2.
lastnost zavarovanca – odjava iz zavarovanja
Ker je s pravnomočnostjo odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije tožnici po zakonu prenehala pogodba o zaposlitvi in s tem tudi pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, jo je toženec po dokončnosti odločbe o ugotovitvi, da ne izpolnjuje pogojev za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, pravilno odjavil iz tega zavarovanja po uradni dolžnosti, ker tega ni storil zavezanec za zavarovanje.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
kandidat – diskriminacija – vzgoja in izobraževanje – pogodba o izobraževanju
Ker je imel ravnatelj tožene stranke pri izbiri kandidatov, ki niso izpolnjevali pogojev za zasedbo delovnega mesta, svobodno izbiro in ker se ni zavezal, da bo s tožnikom po zaključku izobraževanja sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, tožbeni zahtevek za razveljavitev izbire in za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnikom.
neupravičena obogatitev – volenti non fit iniuria – vrnitev plačanega na podlagi izvršilnega naslova
Izpolnitvi, ki jih je tožena stranka prejela po dveh pravnomočnih pravnih naslovih/temeljih, ne moreta predstavljati obogatitve brez pravnega temelja in sodišče v pravnomočni odločitvi v tem postopku ne more posegati.
Kadar prikrajšanec ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, izpolnitve ne more zahtevati nazaj. Tožeča stranka je imela kot podlago za svojo izpolnitev/plačilo pravnomočen sklep o potrjeni prisilni poravnavi, zato ni mogoče zaključiti, da je plačala nekaj, česar ni bila dolžna (in je to vedela). Pravnomočna odločba ne pušča dvoma o obstoju dolga.