URS člen 158. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 33. ZZZPB člen 33, 33/6, 45, 45/1, 54. ZPIZ-1 člen 22. OZ člen 190. ZPP člen 226, 226/2. Administrativni sporazum o izvajanju sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 8.
zavarovanje za primer brezposelnosti – denarno nadomestilo – evidenca brezposelnih oseb – dokončna odločba – učinkovanje odločbe
Ker tožnikov vpis v evidenco brezposelnih oseb in priznanje pravice do nadomestila, vključno s kasnejšimi odločbami o priznanju pravice za preostali čas (po mirovanju pravice do denarnega nadomestila za čas začasne nezmožnosti za delo), z izjemo obdobij, ko je tožniku pravica mirovala, pomenita pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenem v zakonu, to je z izrednimi pravnimi sredstvi, je toženec z odločbami o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnega nadomestila za nazaj, ki niso bile izdane v takšnem postopku, nezakonito posegel v pravnomočno urejeno razmerje oziroma priznano pravico. Takšna odločba lahko učinkuje le za naprej, to je od dneva njene izdaje.
Drugotožena stranka ne more biti neupravičeno obogatena na račun tožeče stranke, če je nepremičnine, v katere je tožeča stranka vlagala, kupila od lastnika le-teh, to je prvotožene stranke.
strokovni pomočnik – pravica do vpogleda v spis na sodišču - vpogled v stečajni spis
Glede stroškovnih pomočnikov ZPP v poglavju, ki govori o pregledovanju in prepisovanju spisov, ne vsebuje nobenih določb (drugače ZUP). Ker pa se določbe ZUP v stečajnem postopku ne uporabljajo, pravilo iz 61. člena ZUP v obravnavanem postopku ne pride v poštev.
Pravica do vpogleda v spis je v pravdnem postopku dana le stranki, oziroma tistim osebam, ki so jo upravičene zastopati pred sodiščem; v stečajnem postopku pa udeležencem stečajnega postopka oziroma njihovim pooblaščencem.
ZPP člen 212. ZDSS-1 člen 62, 62/1. ZPIZ-1 člen 60, 61, 67.
dokazni predlog - sodni izvedenec
Ker tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predlagal postavitve sodnega izvedenca in je sodišče za razjasnitev dejanskega stanja glede tožnikove delovne zmožnosti po uradni dolžnosti pridobilo dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje, po pridobitvi katerega dejanskega stanja ni bilo potrebno dodatno razčiščevati, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče postaviti sodnega izvedenca, neutemeljen.
oprostitev plačila sodnih taks – taksna obveznost - taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi
Pred uveljavitvijo ZST-1 taksa za pritožbo zoper sklep o taksni oprostitvi ni bila predvidena, zato jo je sodišče prve stopnje od tožnika napačno terjalo.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno štelo, da toženca ne veže obveznost preživljanja polnoletnih sinov, zato okoliščine njune brezposelnosti ni mogoče upoštevati kot pravno relevantne okoliščine, ki bi imela pomen za odločitev o toženčevi taksni oprostitvi.
zastaranje terjatve pri gospodarski pogodbi – odgovornost za napake
Okoliščina, da sta bila v konkretnem primeru po pogodbi naročnika O. in V.G., vzbuja dvom v opredelitev glede narave sklenjene pogodbe kot gospodarske pogodbe. Ker se v dosedanjem postopku pravdni stranki v zvezi s to, za presojo ugovora zastaranja odločilno okoliščino, še nista izjavili, bosta imeli takšno možnost v ponovljenem postopku.
Tožena stranka je v ugovoru navedla, da naj bi imelo delo tožeče stranke napake, saj cevi centralne in tople vode niso bile ustrezno zaščitene. Ob takšnem konkretnem ugovoru tožene stranke, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pridobila uporabno dovoljenje in začela z dejavnostjo v navedenem lokalu, za sklep o tem, da delo tožeče stranke ni imelo napak, ne zadošča.
pogodbena vrednost javnega naročila – v pogodbi dogovorjena cena na enoto – odstop od pogodbene vrednosti javnega naročila – manjši obseg poslov
Podatek o pogodbeni vrednosti javnega naročila je prvenstveno namenjen zagotovitvi spoštovanja upravnopravnih zahtev ZJN-1 (npr. da se nad določeno vrednostjo izvede kompleksnejši postopek javnega naročanja), medtem ko je v obligacijskem razmerju med naročnikom in ponudnikom pomembna cena na enoto, ki je izbrana na razpisu in s pogodbo dogovorjena. Ko je ponudnik izbran in je pogodba z naročnikom sklenjena, je temeljna obveznost naročnika, da ponudniku (izvajalcu), ki storitve pravilno opravi, zagotovi plačilo glede na pogodbeno dogovorjeno ceno na enoto, sama pogodbena vrednost naročila pa nima (več) bistvenega pomena.
Vsakršno odstopanje od pogodbene vrednosti ne more iti v breme naročnika, saj se ta ni zavezal s pogodbo zagotoviti takšnega obsega poslov.
Z vsebinsko grajo izvedenskega mnenja je mogoče le izjemoma izpodbijati odločitev o nagradi izvedenca. Ta izjema bo podana tedaj, ko zaradi vsebinskih hib izvedensko mnenje ne bo ustrezalo temu pojmu.
Pobotanje se uveljavi s pobotno izjavo, ki učinkuje za nazaj od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti. Pobotna izjava se tako ne more več preklicati, ko je enkrat že podana, saj terjatve prenehajo že po sili zakona (ex lege). Lahko pa se taka izjava volje izpodbija zaradi napake v volji.
V konkretnem primeru je prišlo do pobota na podlagi predloga za kompenzacijo, saj je bila v njem jasno izražena volja tožeče stranke, da poravna svoje točno navedene obveznosti do tožene stranke s pobotom s svojo nasprotno terjatvijo. To izjavo volje zanjo je podala njena računovodkinja kot pooblaščenka po zaposlitvi. Tožeča stranka pobotne izjave nikoli ni izpodbijala s tožbo, niti ni zatrjevala, da bi bila zmota (govori o napaki uslužbenke) bistvena ali opravičljiva, saj ni zatrjevala, da bi pri lastnem poslovanju ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu.
vročanje – sprememba naslova stranke med postopkom – vročanje s pritrditvijo na sodno desko – subjektivna sprememba tožbe – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Okoliščina, da je tožena stranka tekom postopka prenehala opravljati dejavnost s.p., ne predstavlja subjektivne spremembe tožbe v smislu 1. odstavka 187. člena ZPP.
Stranka, ki spremeni naslov, mora do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremembo takoj sporočiti sodišču. Posledico pasivnosti stranke določa 2. odstavek 145. člena ZPP, ki sodišču omogoča, da vse nadaljnje vročitve stranki opravlja tako, da se pisanja pritrdijo na sodno desko.
premoženjska in nepremoženjska škoda – sporna višina nepremoženjske škode – pritožba tožeče stranke
Poškodba udarnina prsnega koša, levega stegna, levega kolena, udarnina in odrgnine leve roke in desnega komolca, kolekcija tekočine v trebušni steni, posledica slaba gibljivost leve roke, nezmožnost dvigovanja težjih predmetov v višini glave, nošenja predmetov težjih od 5 kg, zmanjšano sposoben za obremenjevanje leve primarne roke, omejen pri zaposlitvi v stroki kot elektrotehnik, težave pri močnejši hoji in teku zaradi bolečine v predelu brazgotine, kjer so mu odstranili hematom – 17 povprečnih plač.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – vezanost na sklep o izvršbi
Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi. Sodišče bi
moralo pri vknjižbi hipoteke terjatev navesti tako, kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu.
Ker tožnik ni s stopnjo verjetnosti izkazal bodoče terjatve do tožencev, je sodišče njegov predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem naj bi se tožencu do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka prepovedala odtujitev in obremenitev ter razpolaganje z njemu polovico nepremičnine, zavrnilo.
S pobotom so se zaprle medsebojne denarne terjatve obeh pravdnih strank in zato premoženjska korist tožene stranke ni bila v prejetem blagu, kot to pritožbeno zmotno uveljavlja tožena stranka, temveč v znesku s pobotom zaprte terjatve tožene stranke do tožeče stranke, zato ji je tožena stranka v stečajno maso dolžna vrniti za pobot ustvarjeno denarno terjatev, torej terjatev po računu za blago, saj le slednja predstavlja pridobljeno premoženjsko korist tožene stranke iz izpodbitega pravnega dejanja.
Odsotnost v 19. členu ZVKSES določenega obveznega opozorila prodajalca kaže na to, da se tožnika v aneksu (ki vsebuje le neko splošno odpoved nedoločenim zahtevkom zoper prodajalca in ki je bil podpisan zgolj zaradi vsebovanega zemljiškoknjižnega dovolila) nista odpovedala zahtevku iz naslova pogodbene kazni.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, /1-3c, 63, 63/1, 74, 81. ZUP člen 6, 6/1,6/2, 16, 16/2. ZŠtip člen 24, 24/1, 24/1-1, 24/4, 43. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 10.
Zoisova štipendija – vstopni pogoji
Ker Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, veljaven za šolsko leto 2008/2009, ni določil meril, na podlagi katerih se med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za dodelitev Zoisove štipendije za to šolsko leto, izberejo prejemniki štipendije in s tem določijo vstopni pogoji, za kar je sicer imel pooblastilo v zakonu, se Zoisova štipendija za navedeno šolsko leto dodeli tistim kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje določene v ZŠTip. Tožnica, ki je v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,79, je izpolnila pogoj povprečne ocene 4, 5 iz 1. alineje 1. odstavka 24. člena ZŠtip.
Če je škoda, ki je upniku nastala, večja od pogodbene kazni, ima upnik sicer pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. Pri tem pa mora za tak zahtevek, če želi z njim uspeti, izkazati vse elemente odškodninske odgovornosti dolžnika.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti le med strankama, ki sta jo sklenili. To pa še ne pomeni, da pogodbena stranka v okviru izpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zagrešiti splošnega civilnega delikta, za katerega odgovarja napram tretjim v skladu z načeli splošne odškodninske odgovornosti. Vendar pa je v takšnem primeru treba presojati vprašanje protipravnosti ravnanja pogodbene stranke (tožene stranke), upoštevaje vrednostno merilo, ki je vsebovano v načelu nikomur škodovati.
Kršitve, ki se očitajo toženi stranki, so le stvarne napake s pogodbo prevzetega in opravljenega dela. Škoda, ki jo tožeča stranka zatrjuje in uveljavlja v tej pravdi, pa je po svoji pravni naravi škoda, ki gre naročniku po določbi 3. odst. 639. čl. OZ. Do povrnitve tovrstne škode pa je upravičen le naročnik del oziroma storitev, saj se je te zavezala opraviti tožena stranka le njemu.