terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053362
SZ-1 člen 41, 42, 43, 44, 45 ,46, 47. SPZ člen 117, 118, 119, 119/2.
rezervni sklad – tožbeni zahtevek na plačilo sredstev v rezervni sklad – aktivna legitimacija – sklepčnost tožbe
Tožniki so sicer aktivno legitimirani za vložitev tožbe na plačilo neizvršenih plačil v rezervni sklad s strani neplačnika, vendar pa iz dejstev v tožbi ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavljajo v tožbenem zahtevku. Posamezni etažni lastnik, ki ni plačal sredstev v rezervni sklad (na račun rezervnega sklada), nič ne dolguje drugemu etažnemu lastniku, kot to zahtevajo tožniki. Z tožbenim zahtevkom namreč terjajo od toženca, da njim (na njihov račun) plača vtoževano denarno terjatev, ne pa v korist in na račun rezervnega sklada, ki so ga ustanovili etažni lastniki za kritje stroškov rednega vzdrževanja.
izvršba na nepremičnine – solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Upoštevaje določbe 65. do 67. člena SPZ je mogoč le zaključek, da 1. odstavek 210. člena ZIZ lahko ustanavlja najemno pogodbo le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Ob drugačni razlagi bi namreč prišlo do nesorazmernega posega v upravičenja drugih solastnikov, določena v 66. in 67. členu SPZ. Seveda pa ni izključeno, da bi v soglasju vseh solastnikov dolžnik kot najemnik še naprej (po prodaji njegovega deleža v izvršbi) bival v prodani stanovanjski hiši oziroma stanovanju.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.
izbris prepovedi odtujitve in obremenitve po uradni dolžnosti – vknjižba lastninske pravice na dediče
Če sodišče po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo lastninske pravice na dediče na podlagi sklepa o dedovanju, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v breme zapustnika.
Spreminjanje cen nepremičnin na trgu je splošno znano dejstvo, ki ga stranke morajo in morejo upoštevati v primeru vestnega in skrbnega ravnanja. Na zvišanje (ali padec) cen je torej treba računati in se v primeru normalnega poslovnega rizika, kot tudi zvišanja cen, če se gospodarstvo usmerja k zvišanju cen, na neke normalne oziroma predvidljive spremembe cen stranka v okviru spremenjenih okoliščin ne more uspešno sklicevati. Drugače pa je, če gre za takšno intenziteto sprememb oziroma takšen dvig cen (bistven), da stranko prizadene v takšni meri, ki ima naravo očitnega nesorazmerja, neekvivalentnosti vzajemnih pogodbenih dajatev.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
tožba na izročitev listine - izročitev listine – izročitev skupne listine – skupna listina – vpis v zemljiško knjigo
Kadar je listina (prodajna pogodba o nakupu nepremičnine) skupna (ker sta pravdni stranki solastnika ali celo skupna lastnika nepremičnine), ena od strank sama nima pravice imeti listine tako, da bi izključila iz posesti drugo stranko.
pridobitev solastninske pravice – dogovor glede lastništva – prispevanje kupnine za nakup stanovanja
S stvarnopravnim zahtevkom bi tožnica lahko uspela le, če bi zatrjevala obstoj dogovora prav glede lastništva. Zatrjevati in dokazati bi torej morala, da je med njimi obstajal dogovor, kdo in v kakšnem deležu bo postal (so)lastnik stanovanja. Namen rešitve stanovanjskega vprašanja za družino in pričakovanja tožnice v zvezi z lastništvom stanovanja, ne zadostujejo za pridobitev (so)lastninske pravice s pravnim poslom, pa četudi je prispevala del kupnine za stanovanje.
Kršitev predkupne pravice ima za posledico izpodbojnost pogodbe. V kolikor tožnica meni, da tretji, kateremu sta toženca prodala kmetijska zemljišča, ponudbe ni sprejel pravilno, ter da ima sama kot predkupni upravičenec prednost pri nakupu, mora sprva doseči razveljavitev sklenjene pogodbe in šele nato zahtevati, da toženca skleneta prodajno pogodbo z njo.
Za terjatev za plačilo škode, ki je delavcu nastala zaradi protipravnega ravnanja (odločitve o prenehanju delovnega razmerja) delodajalca, velja po določbi 206. čl. ZDR petletni zastaralni rok, četudi se del terjatve nanaša na čas pred veljavnostjo ZDR (pred 1. 1. 2003). Že v času veljavnosti ZDR/90 in ZTPDR, ki nista posebej določala zastaralnega roka glede odškodninskih terjatev iz delovnega razmerja, je tudi v tem primeru skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS veljal splošni petletni zastaralni rok.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.
pravdna stranka – tretja oseba – vpogled v spis – posredovanje informacij o postopku - opravičen interes – zahteva za posredovanje informacij
2. odstavek 150. člena ZPP je mogoče uporabiti le, kadar tretja oseba zahteva vpogled ali prepis posameznega spisa in ne, kadar zahteva informacije o določeni osebi, ki se nanašajo na več postopkov. V tem primeru je potrebno uporabiti določbe ZDIJZ.
URS člen 26, 35. OZ člen 148, 179. ZKP člen 148/1, 164, 218/2.
odškodninska odgovornost države za delo policista - predpostavke odškodninske odgovornosti – pravica do nedotakljivosti stanovanja – nezakonit vstop v stanovanje - protipravnost ravnanja - strah - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tudi predkazenski postopek mora potekati tako, kot je predvideno z zakonom. To pa v obravnavanem primeru po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča ni bilo spoštovano. Ker za vstop v stanovanje niti za preiskavo policista nista imela ne odredbe sodnika ne privolitve tožnika, sta tako vstop v stanovanje kot tudi vsakršen obhod po njem in iskanje domnevnega predmeta kaznivega dejanja ter njegov zaseg izvajala mimo zakona. Ravnala sta v nasprotju z 218. členom ZKP in posledično tudi v nasprotju s 1. odstavkom 164. člena ZKP. S tem sta nesorazmerno posegla v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja, ki je varovana s 36. členom Ustave RS.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
Izrek vsebuje konkretno pravno pravilo, ki je, kot vsako pravno pravilo, predmet razlage. Tako je najmanj zato, ker jezik s stvarnim svetom ni istoveten, marveč predstavlja njegovo komunikacijsko preslikavo. Ko je govor o običajnih predmetih stvarnega sveta, zadošča, da so ti opisani z običajnim jezikom.