preživnina razvezanega zakonca – potrebe razvezanega zakonca
Obveznost plačevanja preživnine bivšemu zakoncu ni enaka kot obveznost plačevanja preživnine za otroka. Stroški, kot so npr. za kozmetiko, igranje golfa, frizerja, obleko, obutev, počitnice... niso zajeti v namenu 81. čl. ZZZDR in jih toženec ni dolžan kriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057420
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 286a.
prometna nezgoda – posttravmatski sindrom - nepremoženjska škoda – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – predčasna upokojitev – odločba ZPIZ – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – prekludiranost predloga
Tudi tožnikovo, s povečanim naporom zvezano izpolnjevanje delovne dolžnosti, treba ovrednotiti kot neprijetnost, ki vpliva na odmero odškodnine.
Ker je tožnik celovita osebnost, je pravno nepomembno, ali njegovo udejstvovanje ovira prizadetost na telesnem ali psihičnem področju. Povečana tesnobnost, znižanje samopodobe in samospoštovanja, depresivno razpoloženje; motnje osredotočenja misli in težave pri vzdrževanju miselne agilnosti spravljajo tožnika v tako stisko, da je znatno prizadeta njegova funkcionalnost.
Iz odločbe ZPIZ izhajajoč vzrok za invalidsko upokojitev ni pomemben in na odločitev ne vpliva. V tem postopku je vzrok za upokojitev raziskan, medtem ko za pridobitev pravice do invalidske pokojnine podatek, zakaj je prišlo do tožnikovega stanja, ki je opredeljeno kot bolezen, ni bil pomemben.
Tožeča stranka s predlogom za dopolnitev izvedeniškega mnenja ne more biti prekludirana, saj ne gre za nov dokazni predlog, temveč le za nadaljnje izvajanje predhodno predlaganega in delno že izvedenega dokaza. Tema dokazovanja je namreč v obeh primerih ista.
tožba na izročitev listine - izročitev listine – izročitev skupne listine – skupna listina – vpis v zemljiško knjigo
Kadar je listina (prodajna pogodba o nakupu nepremičnine) skupna (ker sta pravdni stranki solastnika ali celo skupna lastnika nepremičnine), ena od strank sama nima pravice imeti listine tako, da bi izključila iz posesti drugo stranko.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
Neskladnost Zakona o tujcih je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 in je po oceni pritožbenega sodišča tožnik vsaj takrat zvedel za protipravnost ravnanja tožene stranke in je pravilno stališče, da je že takrat začel teči zastaralni rok.
Obravnavana darilna pogodba je bila s preklicem po tožnici kot darovalki razvezana po samem zakonu, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe zavrne.
pridobitev solastninske pravice – dogovor glede lastništva – prispevanje kupnine za nakup stanovanja
S stvarnopravnim zahtevkom bi tožnica lahko uspela le, če bi zatrjevala obstoj dogovora prav glede lastništva. Zatrjevati in dokazati bi torej morala, da je med njimi obstajal dogovor, kdo in v kakšnem deležu bo postal (so)lastnik stanovanja. Namen rešitve stanovanjskega vprašanja za družino in pričakovanja tožnice v zvezi z lastništvom stanovanja, ne zadostujejo za pridobitev (so)lastninske pravice s pravnim poslom, pa četudi je prispevala del kupnine za stanovanje.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
Sprememba statusa zemljišča je lahko le posledica takšne določitve v ustreznih državnih ali občinskih aktih.
Tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca o sprejemu ponudbe po določbah ZKZ, je doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe v smislu 15. čl. OZ. S sprejemom ponudbe je nastala za prodajalca tudi zaveza, da, upoštevaje 23. člen ZKZ, z osebo, ki je sprejela ponudbo, podpiše pisno prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, glede katerih je med pogodbenikoma že bilo doseženo soglasje in so razvidni iz prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. V prid takšni razlagi govori tudi zahteva po pisnosti pogodbe o prodaji nepremičnine za njeno veljavnost, določbe ZKZ o tem, da je potrebno pogodbo predložiti upravni enoti v odobritev in pravila zemljiške knjige. Tožniku v takšnem primeru tako ni mogoče odreči sodnega varstva.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
Kadar se o obstoju služnosti odloča le kot o predhodnem vprašanju, od rešitve katerega je odvisna rešitev o glavni stvari (utemeljenost tožbenega zahtevka za varstvo služnosti), s tožbo ni potrebno zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja.
Sodna praksa tudi pred uveljavitvijo SPZ, ki obseg jamstva izrecno omejuje na obremenjeno nepremičnino, osebnega jamstva vsakokratnega poznejšega lastnika obremenjene nepremičnine za izpolnjevanje obveznosti iz stvarnega bremena ni priznavala.
razdrtje pogodbe – nemožnost izpolnitve – pravila vračanja – prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna in zavezuje. Vendar pa se je tedaj, ko postane očitno, da prodajalec lastninske pravice na predmetu pogodbe ne bo uspel prenesti, pogodba zaradi nemožnosti izpolnitve razdrla po samem zakonu.
sosedsko pravo – ureditev meje - močnejša pravica – domneva močnejše pravice – dokončno urejena meja v katastrskem postopku
Kadar sodišče v nepravdnem postopku za sodno ureditev meje le-to uredi na podlagi domneve o močnejši pravici, ne ugotavlja, ali so bili za to podani pogoji po veljavnih katastrskih predpisih, pač pa samo preveri, ali je bila meja pred ustreznim organom dokončno urejena. Ta domneva je izpodbojna, zato se močnejša pravica sme dokazovati tudi drugače.
Splošni pogoji tožene stranke, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe sklenjene med pravdnima strankama, so jasni - ne predvidevajo zoba kot telesnega organa, katerega izguba bi predstavljala invalidnost.
OZ člen 564, 564/1. ZPP člen 196. ZZZDR člen 44,62.
pogodba o preužitku sklenjena med zakoncema – dolžnost skrbeti za zakonca
Takšna obveznost zakonca je prioritetna in je seveda ni mogoče šteti za odplačno dajatev in storitev prevzemnika po 564. členu OZ, ob tem, da sta se zakonca preživljala s sredstvi preužitkarja.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Ker je bila s sklepom sodišča za imetnico stanovanjske pravice na spornem stanovanju določena toženka, je bila upravičena do odpravnine po določbi 126. člena SZ.
izvršba na nepremičnine – solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Upoštevaje določbe 65. do 67. člena SPZ je mogoč le zaključek, da 1. odstavek 210. člena ZIZ lahko ustanavlja najemno pogodbo le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Ob drugačni razlagi bi namreč prišlo do nesorazmernega posega v upravičenja drugih solastnikov, določena v 66. in 67. členu SPZ. Seveda pa ni izključeno, da bi v soglasju vseh solastnikov dolžnik kot najemnik še naprej (po prodaji njegovega deleža v izvršbi) bival v prodani stanovanjski hiši oziroma stanovanju.
krivdna odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - prispevek oškodovanca - pravična denarna odškodnina - protipravnost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem
V okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je sodišče upoštevalo zlasti dejstvo, da je bil tožnik v bolniškem staležu kar 4 leta in pol, da je trpel glavobole in jih bo tudi še v bodoče, da je v času zdravljenja jemal številna zdravila, nekatere pa mora zaradi obvladovanja anksiozne in depresivne motnje jemati še sedaj. Zato je dosojeno odškodnine iz tega naslova zvišalo na 5.000,00 EUR.