nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.
izbris prepovedi odtujitve in obremenitve po uradni dolžnosti – vknjižba lastninske pravice na dediče
Če sodišče po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo lastninske pravice na dediče na podlagi sklepa o dedovanju, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v breme zapustnika.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - zapuščina - darilo zapustnika
Dejstvo je, da je pogodba naslovljena kot izročilna pogodba. Ker za njeno sklenitev ni bilo soglasja preostalih dedičev, se po v času sklenitve te pogodbe veljavnem 1. odst. 110. čl. ZD šteje za po izročilni pogodbi izročeno premoženje za darilo prevzemniku.
Sprememba statusa zemljišča je lahko le posledica takšne določitve v ustreznih državnih ali občinskih aktih.
Tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca o sprejemu ponudbe po določbah ZKZ, je doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe v smislu 15. čl. OZ. S sprejemom ponudbe je nastala za prodajalca tudi zaveza, da, upoštevaje 23. člen ZKZ, z osebo, ki je sprejela ponudbo, podpiše pisno prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, glede katerih je med pogodbenikoma že bilo doseženo soglasje in so razvidni iz prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. V prid takšni razlagi govori tudi zahteva po pisnosti pogodbe o prodaji nepremičnine za njeno veljavnost, določbe ZKZ o tem, da je potrebno pogodbo predložiti upravni enoti v odobritev in pravila zemljiške knjige. Tožniku v takšnem primeru tako ni mogoče odreči sodnega varstva.
ugovor tretjega – nasprotovanje ugovoru tretjega – odškodninska odgovornost upnika zaradi nasprotovanja ugovoru tretjega - protipravnost
Uporaba pravic oz. pravnih sredstev, ki jih predvideva zakon, sama po sebi ni protipravna. Upnik bi zato, ker je ugovoru tretjega v izvršilnem postopku nasprotoval, odškodninsko odgovarjal, če bi bilo v njegovem nasprotovanju ugovoru tretjega kaj protipravnega oz. če bi bilo njegovo ravnanje v nasprotju z vestnostjo in poštenjem ali če bi svojo pravico zlorabil.
izvršba na nepremičnine – solastnina na stanovanju ali stanovanjski hiši - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
Upoštevaje določbe 65. do 67. člena SPZ je mogoč le zaključek, da 1. odstavek 210. člena ZIZ lahko ustanavlja najemno pogodbo le v mejah upravičenj kupca v izvršbi prodane stanovanjske hiše oziroma stanovanja. Ob drugačni razlagi bi namreč prišlo do nesorazmernega posega v upravičenja drugih solastnikov, določena v 66. in 67. členu SPZ. Seveda pa ni izključeno, da bi v soglasju vseh solastnikov dolžnik kot najemnik še naprej (po prodaji njegovega deleža v izvršbi) bival v prodani stanovanjski hiši oziroma stanovanju.
Upnik ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov v zvezi z odgovorom na predlagano začasno odredbo in za pripravljalno vlogo z dne 9. 6. 2008, saj predlog za izdajo začasne odredbe ni v ničemer posegel v pravice, obveznosti in pravne interese tretjega, tretji pa je bil s tem predlogom seznanjen zato, ker je bil vložen v isti vlogi kot odgovor upnika na njegov ugovor.
Stroški za ugovor tretjega, ki je dosegel odločitev o nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe, se lahko ocenijo kot potrebni oziroma neutemeljeno povzročeni, vendar pa je pogoj za priznanje stroškov, da tretji poda določeno in pravočasno zahtevo.
Prejem in posredovanje sklepa stranki ter končno poročilo stranki ne pomenijo samostojnih odvetniških storitev, sporočila sodišču pa niso tisti stroški, za katere bi tretji izkazal, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je treba zahtevati že v sami vlogi, če naj sodišče njihovo utemeljenost sploh vsebinsko presoja.
pridobitev solastninske pravice – dogovor glede lastništva – prispevanje kupnine za nakup stanovanja
S stvarnopravnim zahtevkom bi tožnica lahko uspela le, če bi zatrjevala obstoj dogovora prav glede lastništva. Zatrjevati in dokazati bi torej morala, da je med njimi obstajal dogovor, kdo in v kakšnem deležu bo postal (so)lastnik stanovanja. Namen rešitve stanovanjskega vprašanja za družino in pričakovanja tožnice v zvezi z lastništvom stanovanja, ne zadostujejo za pridobitev (so)lastninske pravice s pravnim poslom, pa četudi je prispevala del kupnine za stanovanje.
rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – globa – stroški postopka
V sedanjem ZP-1 je edini pogoj za določitev plačila globe v obrokih ta, da globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1 (za posameznika 40,00 EUR).
Določila o roku za plačilo globe veljajo tudi za stroške postopka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - predpisani obrazec - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predlog dolžnika zgolj iz razloga, ker v naloženem roku ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ni formalno nepopolna vloga, še posebej ne zato, ker je dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložil potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave Republike Slovenije. Razlogi za zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks so podani le takrat, kadar stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali kasneje po pozivu sodišča ne predloži nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
Kršitev predkupne pravice ima za posledico izpodbojnost pogodbe. V kolikor tožnica meni, da tretji, kateremu sta toženca prodala kmetijska zemljišča, ponudbe ni sprejel pravilno, ter da ima sama kot predkupni upravičenec prednost pri nakupu, mora sprva doseči razveljavitev sklenjene pogodbe in šele nato zahtevati, da toženca skleneta prodajno pogodbo z njo.
Zavarovanec mora obvestiti policijo o prometni nesreči skladno z pogodbeno
določbo zavarovanja AO-plus, ki zahteva obvestitev policije o prometni nesreči v primeru utrpelih telesnih poškodb, za katere je odgovoren zavarovanec, ker sicer izgubi zavarovalne pravice.
Taka pogodbena določba je povsem logična in razumljiva, saj zavarovalnica nima objektivnih možnosti dokazovati alkoholiziranosti zavarovanca v času prometne nesreče. Poleg tega za to ugotavljanje veljajo posebna pravila stroke, preiskava pa je tudi časovno omejena. Zato je zavarovancu s pogodbo naloženo tako ravnanje, da omogoči preiskavo oziroma možnost ugotavljanja alkoholiziranosti. V to ravnanje spada tudi dolžnost o obvestitvi policije, ki lahko nato na predpisan način ugotovi, ali ima voznik v organizmu alkohol.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057420
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 286a.
prometna nezgoda – posttravmatski sindrom - nepremoženjska škoda – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – predčasna upokojitev – odločba ZPIZ – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – prekludiranost predloga
Tudi tožnikovo, s povečanim naporom zvezano izpolnjevanje delovne dolžnosti, treba ovrednotiti kot neprijetnost, ki vpliva na odmero odškodnine.
Ker je tožnik celovita osebnost, je pravno nepomembno, ali njegovo udejstvovanje ovira prizadetost na telesnem ali psihičnem področju. Povečana tesnobnost, znižanje samopodobe in samospoštovanja, depresivno razpoloženje; motnje osredotočenja misli in težave pri vzdrževanju miselne agilnosti spravljajo tožnika v tako stisko, da je znatno prizadeta njegova funkcionalnost.
Iz odločbe ZPIZ izhajajoč vzrok za invalidsko upokojitev ni pomemben in na odločitev ne vpliva. V tem postopku je vzrok za upokojitev raziskan, medtem ko za pridobitev pravice do invalidske pokojnine podatek, zakaj je prišlo do tožnikovega stanja, ki je opredeljeno kot bolezen, ni bil pomemben.
Tožeča stranka s predlogom za dopolnitev izvedeniškega mnenja ne more biti prekludirana, saj ne gre za nov dokazni predlog, temveč le za nadaljnje izvajanje predhodno predlaganega in delno že izvedenega dokaza. Tema dokazovanja je namreč v obeh primerih ista.
solastnina – pridobitev (so)lastninske pravice – dogovor o načinu rabe solastne nepremičnine - materialno procesno vodstvo – ugotavljanje dejstev na drugi stopnji – razveljavitev sodbe
Dogovor o načinu uporabe solastne nepremičnine, ob dejstvu, da sta pravdni stranki vpisani v zemljiško knjigo kot solastnici vsaka do ½ obeh parcel, ob pravilni uporabi materialnega prava ne more predstavljati temelja za pridobitev izključne lastninske pravice ene pravdne stranke na eni, druge pravdne stranke pa na drugi parceli.
Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, ali bo postopek dopolnjevalo samo ali pa bo izjemoma sodbo razveljavilo. Sodišče ne more prvič ugotavljati celih sklopov pravno odločilnih dejstev šele na pritožbeni stopnji. Če bi to storilo, bi pravdnima strankama odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva – pritožbe. Razen tega bi postopek na drugi stopnji sojenja zaradi izenačevanja spoznavnih možnosti sodišča prve in druge stopnje bil nesorazmerno daljši in dražji od dopolnjenega postopka na prvi stopnji, kar bi bilo v nasprotju z enim od temeljnih načel pravdnega postopka – načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka
OZ člen 198. ZNP člen 114, 114/1. ZNP člen 112, 112/1, 112/2.
uporabnina – korist od uporabe nepremičnine - ureditev razmerij med solastniki
Toženec tako koristi od nepremičnine ni imel, ker v njej ni prebival; nepremičnina ni bila v stanju, ki bi prinašalo korist, kajti za najem ni bila primerna; tožnikoma ni uspelo dokazati, da je bil toženec tisti, ki je ravnal negospodarno.
spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
Pri plačilu odškodnine iz obveznega avtomobilskega zavarovanja ima zavarovalnica proti oškodovancu iste ugovore kot zavarovanec (voznik) in jih je dolžna uveljaviti. Če jih ni, je odškodnino neutemeljeno plačala. Dokazno breme zavarovančeve (voznikove) odškodninske odgovornosti je na strani zavarovalnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057441
ZOR člen 99, 99/1, 99/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 356.
razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank – odločilni vzroki za sklenitev pogodbe – temeljna načela obligacijskega prava - obrazložitev odločbe
Kadar je vsebina sporazuma med strankama sporna, njegovo besedilo pa ne daje nedvoumnega odgovora na vprašanje, ali je bila s sporazumom dogovorjena toženkina dolžnost, da plača odškodnino, je potrebno ugotoviti skupen namen pogodbenih strank in odločilne vzroke, ki so ju vodili k sklenitvi sporazuma, ob tem pa besedilo razlagati tako, da ustreza temeljnim načelom obligacijskega prava.