KZ člen 196, 196/1. KZ-1 člen 186, 186/1. Uredba o razmestitvi prepovedanih drog. ZKP člen 371, 371/1.
določenost z zakonom – kršitev kazenskega zakona
V kolikor se ugotovi, da določena spojina, pa čeprav je po učinkih podobna delovanju druge prepovedane droge, ni na seznamu prepovedanih drug po Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, je ni mogoče opredeliti kot drogo.
Sprememba statusa zemljišča je lahko le posledica takšne določitve v ustreznih državnih ali občinskih aktih.
Tedaj, ko ponudnik prejme izjavo kupca o sprejemu ponudbe po določbah ZKZ, je doseženo soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe v smislu 15. čl. OZ. S sprejemom ponudbe je nastala za prodajalca tudi zaveza, da, upoštevaje 23. člen ZKZ, z osebo, ki je sprejela ponudbo, podpiše pisno prodajno pogodbo pod pogoji iz ponudbe, glede katerih je med pogodbenikoma že bilo doseženo soglasje in so razvidni iz prodajalčeve ponudbe in kupčevega sprejema le te. V prid takšni razlagi govori tudi zahteva po pisnosti pogodbe o prodaji nepremičnine za njeno veljavnost, določbe ZKZ o tem, da je potrebno pogodbo predložiti upravni enoti v odobritev in pravila zemljiške knjige. Tožniku v takšnem primeru tako ni mogoče odreči sodnega varstva.
terjatev do zapustnika – terjatev do zapuščine – sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju
Za terjatve do zapuščine (pogrebnina, stroški postavitve spomenika) tako kot za terjatve do zapustnika (stroški za doplačilo doma in vzdrževanja stanovanja zapustnice) dediči odgovarjajo do višine podedovanega premoženja. Te terjatve so stvar obligacijskopravnega razmerja med sodediči, če jih je trpel eden izmed njih.
Zapuščinsko sodišče lahko le v primeru soglasja dedičev le-te zaveže k plačilu v zapuščino prijavljene in s strani dedičev priznane terjatve. Če takega soglasja ni, lahko upnik svoja upravičenja uveljavlja (le) v pravdi.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – vzročna zveza – dokazno breme
Tožnik ni dokazal, da obstaja vzročna zveza med zdrsom s stopnic gradbenega stroja in nastalo škodo, zato odškodninska odgovornost tožene stranke ni podana.
spor o pristojnosti – vrednost spornega predmeta - začetek pravdnega postopka – vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Če je postopek začel pred 1.1.2010, je za določitev stvarne pristojnosti glede na vrednost spornega predmeta bistveno vprašanje, ali vrednost presega 8.345,85 EUR, če pa se je postopek začel po 1.1.2010 pa mejna vrednost spornega predmeta znaša 20.000,00 EUR.
Kot trenutek začetka pravdnega postopka, ki je ključen za presojo vrednosti spornega predmeta in veljavnosti predpisa, ki ureja razmejitev stvarne pristojnosti, je šteti čas vložitve popolnega ugovora zoper sklep o izvršbi, in ne trenutek, ko je sodišče o ugovoru dejansko odločilo.
rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – globa – stroški postopka
V sedanjem ZP-1 je edini pogoj za določitev plačila globe v obrokih ta, da globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1 (za posameznika 40,00 EUR).
Določila o roku za plačilo globe veljajo tudi za stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057420
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 286a.
prometna nezgoda – posttravmatski sindrom - nepremoženjska škoda – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – predčasna upokojitev – odločba ZPIZ – predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja – prekludiranost predloga
Tudi tožnikovo, s povečanim naporom zvezano izpolnjevanje delovne dolžnosti, treba ovrednotiti kot neprijetnost, ki vpliva na odmero odškodnine.
Ker je tožnik celovita osebnost, je pravno nepomembno, ali njegovo udejstvovanje ovira prizadetost na telesnem ali psihičnem področju. Povečana tesnobnost, znižanje samopodobe in samospoštovanja, depresivno razpoloženje; motnje osredotočenja misli in težave pri vzdrževanju miselne agilnosti spravljajo tožnika v tako stisko, da je znatno prizadeta njegova funkcionalnost.
Iz odločbe ZPIZ izhajajoč vzrok za invalidsko upokojitev ni pomemben in na odločitev ne vpliva. V tem postopku je vzrok za upokojitev raziskan, medtem ko za pridobitev pravice do invalidske pokojnine podatek, zakaj je prišlo do tožnikovega stanja, ki je opredeljeno kot bolezen, ni bil pomemben.
Tožeča stranka s predlogom za dopolnitev izvedeniškega mnenja ne more biti prekludirana, saj ne gre za nov dokazni predlog, temveč le za nadaljnje izvajanje predhodno predlaganega in delno že izvedenega dokaza. Tema dokazovanja je namreč v obeh primerih ista.
uporaba materialnega prava - veljavnost sporazuma - exceptio illegalis
Tožeča stranka je Pravilnik 2006, s katerim je občutno zvišala tarife za uporabo avtorskih del, sprejela enostransko in kot tak na veljavnost skupnega sporazuma ne more vplivati, po drugi strani pa je na ta način izrecno kršila tudi zakonske določbe, zaradi česar ima sodišče pravico zavrniti njegovo uporabo.
Sodišče je dovolilo spremembo tožbe na glavni obravnavi, drugotoženec pa ni uveljavljal kršitve postopka, zaradi česar nima pravice uveljavljati te kršitve v pritožbi.
motenje posesti – gradnja avtoceste – substanciranje dokaznega predloga – zadnje posestno stanje – nastalo motenje
Ker se v sporih zaradi motenja posesti po 33. členu SPZ vedno ugotavlja zadnje stanje posesti pred nastalim motenjem in se po 426. členu ZPP obravnavanje tožbe omeji na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, ugovori, ki so vezani na pravico do posesti, pa so izključeni, je posledično tudi pravno nerelevantno, da je izvajalec del pri gradnji avtoceste sicer imel pravico do posesti, če te pravice tudi dejansko ni udejanil. V konkretnem sporu je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je sporni del zemljišča pred nastalim motenjem bil v posesti tožnika ali pa morda DARS-a oziroma njegovih izvajalcev.
nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo – obrazloženost ugovora – izpodbijanje temelja in višine terjatve – priznanje poslovnega sodelovanja
Upnik mora verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, v predlogu določno označiti, ni pa je treba priložiti. Vendar pa je v primeru, če dolžnik v ugovoru trdi, da ne more preveriti verodostojnosti v predlogu za izvršbo navedenih listin, ker niso priložene, treba ugovorne trditve razumeti kot izpodbijanje terjatve tako po temelju kot po višini. Priznanje poslovnega sodelovanja ne pomeni, da dolžnik ne oporeka terjatvi po temelju oziroma po višini.
Kršitev predkupne pravice ima za posledico izpodbojnost pogodbe. V kolikor tožnica meni, da tretji, kateremu sta toženca prodala kmetijska zemljišča, ponudbe ni sprejel pravilno, ter da ima sama kot predkupni upravičenec prednost pri nakupu, mora sprva doseči razveljavitev sklenjene pogodbe in šele nato zahtevati, da toženca skleneta prodajno pogodbo z njo.
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, po katerem je določba splošnih pogojev iz 10. točke 1. odstavka 9. člena le-teh jasna. Kot takšna ne dopušča razlage, po kateri bi bilo zavarovancu možno izpodbijati domnevo, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola.
izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - ustavitev kazenskega postopka - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje
Pri presoji prošnje oškodovanca za vrnitev v prejšnje stanje po 1. odstavku 61.a člena ZKP ni pravilno stališče, da se strogo presojajo razlogi za izostanek oškodovanca z naroka glavne obravnave, zlasti, če oškodovanec zaradi gostote prometa pristopi na narok le s 17 minutno zamudo, ampak predvsem, ali oškodovanec izraža interes, da vztraja pri pregonu zoper obdolženca, pa tudi ali je bil oškodovanec kot udeleženec v postopku zadosti poučen o posledicah v smislu 14. člena ZKP.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve – zemljiškoknjižni lastnik – izvršljivost začasne odredbe
Začasna odredba, s katero se dolžniku prepove odtujitev ali obremenitev nepremičnine ali stvarnih pravic, zgolj zaradi dejstva, ker dolžnik ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik, ni neizvršljiva. S sodno prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, ki zaradi nevpisane prepovedi v zemljiško knjigo sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjim, bo dosežen namen zavarovanja, saj prepoved kljub nevpisani zaznambi učinkuje proti dolžniku.
ZZK-1 člen 32, 33, 36, 149, 149/4, 149/5. SPZ člen 23.
pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – popolnost zemljiškoknjižnega dovolila – veljavnost pravnega posla – zemljiškoknjižni postopek
Zemljiškoknjižno sodišče v okviru zemljiškoknjižnega postopka ne sme presojati veljavnosti oziroma izpolnitve obveznosti z prodajne ali kakšne druge pogodbe, ki predstavlja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. Presojati tudi ne sme ničnosti zavezovalnega pravnega posla, čeprav jo ugotovi, saj je to predmet izbrisne tožbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - predpisani obrazec - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Predlog dolžnika zgolj iz razloga, ker v naloženem roku ni predložil podatkov o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ni formalno nepopolna vloga, še posebej ne zato, ker je dolžnik k predlogu za oprostitev plačila sodne takse predložil potrdilo o premoženjskem stanju Davčne uprave Republike Slovenije. Razlogi za zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks so podani le takrat, kadar stranka k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ali kasneje po pozivu sodišča ne predloži nobenih listin, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks.
ZD člen 212, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 55, 59, 59/1.
napotitev na pravdo – prekinitev zapuščinskega postopka – obseg zapuščine – verjetnost pravice
Ker je nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, je pravica vdove, da ji polovica nepremičnin pripada iz naslova skupnega premoženja, manj verjetna.