zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – učinek razveljavitve zakonske določbe
Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-164/09 z dne 4.2.2010 ugotovilo protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP, zaradi česar je to zakonsko določilo razveljavilo. Zato ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo po 2. odstavku 282. člena ZPP.
Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, ki pa jo je nato med pritožbenim postopkom umaknila. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni izdalo odločbe, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 188. člena ZPP sklenilo, da se pritožbeni postopek ustavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007560
ZPP člen 452, 458, 458/1. OZ člen 851, 851/1, 863, 865, 865/1.
spor majhne vrednosti – omejeno število vlog – prevozna pogodba – posel špedicije – sklepčnost pobotnega ugovora
Določila 452. člena ZPP o omejenem številu vlog ni mogoče upoštevati, če sodišče strank na to določilo ZPP ne opozori.
Kršitev določil, ki se nanašajo na število vlog v sporih majhne vrednosti, pomeni kvečjemu relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, ta pa v sporih majhne vrednosti ni upošteven pritožbeni razlog.
Tudi če tožeča stranka izrecno navaja, da je "opravila prevoz" blaga iz Kitajske na naslov tožene stranke, je iz njene trditvene podlage razvidno, da je le organizirala dostavo pošiljke, ki je bila nedvomno izvedena z letalskim prevozom. Tudi njene navedbe, da prevzema ni mogla izvršiti, ker izvoznik ni imel vseh dovoljenj za opravljanje izvoza in da je po večkratnih komunikacijah med izvoznikom in partnerjem tožeče stranke izvoznik končno dobil dovoljenje za izvoz, kažejo na to, da je tožeča stranka za toženo opravila posel špedicije.
oprostitev plačila sodnih taks – obrazec o premoženjskem stanju – dokazila o premoženjskem stanju
Tožnik je priložil k svojemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pisno izjavo na predpisanem obrazcu, vendar brez ustreznih podatkov o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov.
ZBH člen 2, 34, 63, 79. ZHKS člen 11, 15. ZBan člen 240, 241, 241/2, 241/3, 241/4, 244, 244/1.
hranilnokreditna služba – nadzor nad hranilnicami – nadzor nad varnim in skrbnim poslovanjem – vloga Banke Slovenije – jamstvo ustanoviteljev
Nadzor glede varnega in skrbnega poslovanja je bila tožena stranka (BS) zavezana opravljati le nad bankami in hranilnicami, ki jim je izdala dovoljenje za poslovanje, na pa nad hranilno kreditnimi službami.
ZPIZ člen 39. ZPIZ-1 člen 34, 50, 156, 396, 406, 409. ZPPPAI člen 7, 7/2, 8, 10.
pokojnina pod ugodnejšimi pogoji – azbestni zakon
Za čas, ko je bila tožnica prostovoljno vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni izpolnjevala pogoja prenehanja zavarovanja za pridobitev pravice do pokojnine, zato ji je bila pravica do pokojnine po ZPPPAI sicer priznana na dan izpolnitve pogojev starosti, pokojninske dobe, dobe uporabe azbesta in prenehanja delovnega razmerja iz 2. odstavka 7. člena in 8. člena ZPPPAI, pravico do pokojnine pa je pridobila od prvega dne po prenehanju zavarovanja dalje.
Ker se pokojnina, priznana po ZPPPAI, odmeri in izplačuje po predpisih, veljavnih na dan priznanja pravice, kar je v tožničinem primeru po ZPIZ-1 (pravica priznana v letu 2003), ki za določitev pokojninske osnove določa najugodnejše 13-letno povprečje plač, tožnica neutemeljeno uveljavlja določitev pokojninske osnove na podlagi najugodnejšega 10-letnega povprečja plač.
objektivna odgovornost imetnika živali - nepremoženjska škoda - skrbnost dobrega strokovnjaka - nevarna žival - imetnik živali - predvidljivost škodnega ravnanja
Tožena stranka se z javnim prikazovanjem divjih živali ukvarja v okviru poslovne dejavnosti, zato zanjo velja skrbnost dobrega strokovnjaka. V okviru te skrbnosti mora toženec računati z možnostjo, da bo kateri od obiskovalcev varovalno ograjo prestopil in se približal živalim, kljub opozorilnim tablam s prepovedjo takega ravnanja. Predvidljivosti škodnega ravnanja obiskovalcev, predvsem pa otrok, ne izključuje niti dejstvo, da doslej do enakega škodnega dogodka ni prišlo. Škodni dogodek bi toženec kot profesionalec lahko predvidel in se mu tudi izognil.
Toženčev predlog iz 2. odst. 278. člena ZIZ je sodišče prve stopnje vročilo tožnici šele skupaj z izpodbijanim sklepom, zaradi česar tožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 34, 131, 131/1, 131/2, 151. ZIZ člen 58.
postopek zaradi insolventnosti - nedopustnost izdaje sklepa o izvršbi proti insolventnemu dolžniku - pravne posledice začetka prisilne poravnave - opravljanje rednih poslov v zvezi z opravljanjem dejavnosti in poravnavanjem obveznosti - nedopustnost izvršbe za terjatve iz rednih poslov - ZFPPIPP - izjeme
ZFPPIPP nima določbe, ki bi omogočala izvršbo za terjatev iz takšnega posla (in je terjatev nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave), ker ta ne spada med izjeme, ki jih določa 2. odst. 131. čl. ZFPPIPP, glede katerih je tudi po začetku postopka zaradi insolventnosti mogoče izdati sklep o izvršbi.
KZ člen 217, 217/1 KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 373, 373/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja – goljufija – nastanek škode – pridobitev premoženjske koristi
Pridobitev premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije. Za njegov obstoj zadošča že obdolženčev namen, da si pridobi takšno korist. Pač pa mora zaradi njegovega goljufivega ravnanja drugi osebi nastati škoda. S tem je kaznivo dejanje goljufije tudi dokončano.
stanovanjska pravica – imetnik stanovanjske pravice - najemna pogodba za določen čas – neupravičeni zastopnik
Imetnik stanovanjske pravice, ki ne uveljavi upravičenja iz drugega odstavka 147. člena Stanovanjskega zakona, lahko z lastnikom sklene najemno pogodbo za določen čas, s tem pa nobeden od pogodbenikov ne krši zakonskih določb, saj je sklenitev take pogodbe posledica doseženega soglasja pogodbene volje in je v skladu z načelom o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0057439
OZ člen 357, 357/1. ZPP člen 8, 339, 339/1.
nezgodno zavarovanje - objektivna odgovornost - zastaranje terjatve iz zavarovalne pogodbe - posredni oškodovanci - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - nesreča pri vstopanju na vlak - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Začetek teka subjektivnega roka pri zavarovalnih pogodbah se veže na nastop zavarovalnega primera, ne pa na trenutek, ko so tožniki zvedeli za zavarovalno pogodbo. Z vloženo tožbo za plačilo odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega zastaranje zahtevka za plačilo zavarovalnine iz naslova nezgodnega zavarovanja ni bilo pretrgano.
posest - motenje posesti - dejanska oblast nad stvarjo
Bistvo posesti je v tem, da posestnik izvršuje dejansko oblast nad stvarjo. Njegova posest pa mora biti vidna navzven oziroma transparentna, trajna in izključujoča. Zato vsakršno razmerje tožeče stranke do določene stvari še ne predstavlja posesti z navedenimi elementi oziroma značilnostmi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0053299
ZPP člen 247, 247/5. OZ člen 179.
izvedensko mnenje - višina odškodnine - nepremoženjska škoda
Ni dvoma, da je bilo tožnikovo zdravljenje zaradi degenerativnih sprememb na vratni hrbtenici daljše, kot bi bilo sicer, vendar je sodišče to dejstvo pravilno upoštevalo tako, da je celotno prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo znižalo za 30 %.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj se je pri presoji vzročne zveze oprlo na izvedensko mnenje prvega izvedenca dr. M., čeprav je ravno zaradi toženkinih pripomb k njegovemu mnenju ponovilo dokazovanje z drugim izvedencem dr. C. Ker pa sta se pravdni stranki na zadnjem naroku sporazumeli, da je toženka odgovorna za 70 % obravnavane škode, tožnik pa za preostalih 30 %, torej prav toliko, kot je prvi izvedenec pripisal tožnikovim degenerativnim spremembam na vratni hrbtenici in prejšnji poškodbi, opisana pomanjkljivost v obrazložitvi ni mogla kvarno vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4. ZPIZ-1 člen 101, 102. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid III. kategorije - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka je po tem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, da tožniku kot delovnemu invalidu, ki zaradi ugotovljene invalidnosti ni zmožen opravljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti.
ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 67, 67/1. ZKP člen 87, 87/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravica do pritožbe – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – roki – vloga po telefaksu
Sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene je bil storilki vročen 20. 1. 2010, kot je razvidno iz vročilnice tega sklepa, tako da je osemdnevni zakonski rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010. Iz pritožbe, poslane po faksu, pa je razvidno, da je prispela na sodišče prve stopnje 28. 1. 2010 ob 22.02 uri, kar pomeni, da je bila vložena pravočasno, saj se je procesni rok za vložitev pritožbe iztekel 28. 1. 2010 ob 24.00 uri.
Ker je bila storilki izrečena globa s plačilnim nalogom na spodnji predpisani meji, ki tudi s sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njeno zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ni bila spremenjena, prav tako pa ji ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov, glede na določbo 2. odstavka 66. člena ZP-1 pritožba ni dovoljena.
začasna odredba zaradi izterjave denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – nevarnost, da uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pri uveljavljanju začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve je potrebno dokazati še aktivno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjšanje premoženja, zaradi česar se upnik ne bi mogel poplačati. Zgolj vodenje izvršilnega postopka drugega upnika na stanovanje drugotoženke za terjatev, ki še zdaleč ne dosega vrednosti stanovanja, takšne nevarnosti ne predstavlja.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – uporaba ZST-1
Za postopke, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZST-1, to je pred 1. 10. 2008, ni mogoče uporabiti 41. člena ZST-1, ki predpisuje plačilo sodne takse ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja kot procesno predpostavko za odločanje o ugovoru.