PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
ZDR člen 112, 112/1, 112/1-3, 112/1-7, 112/2, 112/3, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina – znižano plačilo – rok za vložitev tožbe
Tožnik je zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka v dveh mesecih izplačala le 75 % plače, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ga je poniževala na delovnem mestu. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka neutemeljen.
Ker tožena stranka kršitve v konkretnem primeru ni mogla naknadno sanirati, je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe začel teči po tem, ko jo je tožnik pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in ko je pisno obvestil inšpektorja za delo.
sosedsko pravo – ureditev meje – domneva močnejše pravice – izpodbojna domneva – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – gradnja na tujem svetu
Domneva močnejše pravice po urejeni katastrski meji (2. odst. 77. čl. SPZ) je izpodbojna. To domnevo lahko izpodbija zainteresiran udeleženec, ki v zvezi s tem nosi trditveno in dokazno breme. Eden od razlogov za izpodbijanje te domneve je tudi obstoj močnejše pravice zaradi pridobitve lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Kršitev določil o obliki povzroči ničnost predpogodbe v delu, ki se je nanašal na ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo in prodajo poslovnega deleža. Ničnost enega od dveh pogodbenih predmetov povzroči zgolj delno ničnost pogodbe, če lahko pogodba obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Ker določil predpogodbe ni mogoče razumeti tako, da bi bila toženčeva obveznost prenosa nepremičnine vzajemna z nasprotno obveznostjo tožnikov, da tožencu preneseta del svojih poslovnih deležev, niti da bi bil to pogoj, da toženčeva obveznost sploh nastopi, je pisna predpogodba o prodaji nepremičnine veljavna.
Če je tožeča stranka vlagala v poslovne prostore, ki jih je na podlagi najemne pogodbe tudi uporabljala, toženi stranki (najemoddajalki), ki očitno ni bila lastnica spornih nepremičnin, ni mogla nastati premoženjska korist brez pravne podlage.
Materialnopravno zmotno je zatrjevanje, da naj bi neupravičena korist tožene stranke (najemodajalke in nelastnice) izvirala že iz dejstva, da je tožena stranka ves čas od tožeče stranke (najemnice) prejemala najemnino. Prejeta najemnina ima namreč pogodbeno podlago, zato ni mogoče govoriti, da gre za prejeto korist brez pravne podlage.
zemljiškoknjižni lastnik – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige – zaznamba sklepa o izvršbi
Ker se sodna odločba nanaša oziroma učinkuje zoper T.P., ne učinkuje pa zoper M.P., ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se odloča o vpisu, vpis zoper M.P. ni dovoljen.
odškodninska odgovornost prevoznika - objektivna odgovornost prevoznika – odgovornost prevoznika za poškodbo tovora - izključitveni razlog – nepredvidljive posledice
Ob taki teži vozila ne more iti za nepredvidljive posledice, ko je prišlo do vdrtja bankine, na katerega je zapeljal voznik tožene stranke. Ker bankina že pojmovno ni namenjena prometu vozil, da bi voznik tako težkega tovora vozila lahko nanjo varno zapeljal, je zmotno sklepanje tožene stranke, da bi voznik takšnega tovornega vozila utemeljeno pričakoval, da bo ta del cestišča ob pomanjkanju drugačnih oznak moral zdržati takšno obremenitev.
OZ člen 33, 33/1, 33/3, 33/5, 103, 112, 131, 239, 240, 246.
predpogodba – zahteva za sklenitev glavne pogodbe – šestmesečni prekluzivni rok – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti – pogodbena odškodninska odgovornost – oprostitev dolžnika odgovornosti – uporaba določb o povrnitvi škode
Pogodbena odškodninska obveznost lahko obstoji le v obdobju, v katerem pogodbeno razmerje ustvarja učinke med pogodbenima strankama. Tožnik bi moral ob nastopu skrajnega roka za sklenitev glavne pogodbe (in ko je bilo jasno, da tožena stranka svoje obveznosti ni izpolnila) bodisi odstopiti od pogodbe in zahtevati odškodnino (103. in 239. člen OZ) bodisi v zakonskem roku vložiti tožbo na sklenitev glavne pogodbe (peti odstavek 33. člena OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061922
OZ člen 6, 10, 125, 125/1, 125/3, 126.
načelo relativnosti obligacijskih razmerij – relativnost pogodbenega razmerja – pogodbena odškodninska odgovornost – pogodba v korist tretjega
Opustitve, ki jih tožeča stranka očita toženi stranki, se v celoti nanašajo na neizpolnjevanje oziroma kršitev obveznosti, določenih v pogodbi št. 0316-03, ki jo je tožena stranka sklenila z naročnikom, tožeča stranka pa ni stranka navedene pogodbe. V pogodbi določene pravice in obveznosti pa učinkujejo le na pogodbeni stranki. Na kršitev načela skrbnosti profesionalnega ravnanja bi se v zvezi z izpolnjevanjem citirane pogodbe lahko skliceval le naročnik navedenih storitev, tožeča stranka pa le v primeru, če bi šlo za pogodbo v korist tretjega. Ker tožeča stranka ni stranka pogodbenega razmerja, proti toženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz tega pogodbenega razmerja.
nastanek taksne obveznosti – oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – predlog za oprostitev doplačila sodnih taks
Taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa, s katerim je izvršilno sodišče med drugim odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke le do razpisa glavne obravnave, tako da sklep o nepristojnosti, sprejet na prvem naroku za glavno obravnavo, ni zakonit.
Za tožečo stranko ne pride v poštev taksna oprostitev v smislu 10. člena ZST-1, čeprav izvaja tudi javna pooblastila. Gre namreč za zavod, ki ni v sestavi nobenega ministrstva kot državnega organa, v njegovi upravljalski strukturi pa tudi ni predstavnikov države.
Za uporabo pravne podlage iz 3. odstavka 779. člena OZ se zahteva izkaz, da višina plačila, dogovorjena z mandatno pogodbo, v znatnem deležu odstopa od višine plačila, ki je v pravnem prometu običajna za take posle.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
povečanje tožbenega zahtevka – sprememba tožbe – pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje – popoln pobotni ugovor - nesklepčen pobotni ugovor
Ker tožena stranka ni imela ne pripomb na izvedeniško mnenje, niti ni nikdar nasprotovala zvišanju tožbenega zahtevka, oziroma se o njem sploh ni izrekla, bi ob upoštevanju 2. odstavka 185. člena ZPP prvostopno sodišče tako moralo šteti, da je tožena stranka konkludentno privolila v spremembo tožbe.
Tožena stranka prejela izvedensko mnenje 26. 5. 2008, pa vse do glavne obravnave, dne 13. 2. 2009, nanj ni odgovorila. Morebitne ugovore in zahteve v zvezi z mnenjem, podane na naroku, bi bilo tako moč presojati tudi z vidika zlorabe procesnih pravic in jih v skladu z dol. 1. odst. 11. čl. ZPP ne dopustiti.
Pobotni ugovor ni nepopoln oziroma nerazumljiv, če vsebuje vse potrebne sestavine, torej, če je iz njega mogoče razbrati, kaj tožena stranka z njim uveljavlja in če je umeščen v dejstveni kompleks historičnega dogodka in zato individualiziran. Ni pa nujno takšen ugovor tudi sklepčen, če iz dejstev, ki jih tožena stranka zatrjuje, ne izhaja zatrjevana pravna posledica. Ker nesklepčen ugovor ni formalno pomanjkljiv, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko ni uporabilo določb 108. člena ZPP in tožene stranke ni pozvalo na dopolnitev pobotnega ugovora.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.