ZZLPPO člen 3, 3/3, 6, 6/1, 7. ZPP člen 318, 338, 338/2.
lastninsko preoblikovanje podjetij – neolastninjeni družbeni kapital – nepremičnine, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci – zamudna sodba
Nepremičnine lastninsko preoblikovanega podjetja, ki niso bile zajete v otvoritveni bilanci, so z uveljavitvijo ZZLPPO na podlagi samega zakona v lasti SRD. Razlog, zaradi katerega premoženje ni bilo v bilanci, ni pomemben.
ZP-1-UPB3 člen 67, 67/1, 67/1-3, 163, 163/8, 202, 202a. ZKP člen 89, 89/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - dokazna ocena - zaslišanje storilca - prejudiciranje dokaza
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da naknadna poprava enega elementa potnega naloga ne izkazuje resničnosti storilčevih navedb o datumu vrnitve v Slovenijo, je preuranjen. Če obstaja dvom o tem, kateri podatek v zasebni listini je pravilen, in je možno o tem izvesti dodatne dokaze, je ta dvom potrebno odpraviti z izvedbo dodatnih dokazov in dokaznega predloga za zaslišanje storilca ni mogoče zavrniti kot nepotrebnega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053306
OZ člen 251, 251/5, 299, 300, 435. SPZ člen 49, 111, 141. SZ-1 člen 123. ZPP člen 286.b.
predmet prodajne pogodbe - stanovanje kot posamičen del objekta - etažna lastnina - obveznost prodajalca - pogodbena kazen - obremenjena nepremičnina – hipoteka- izpolnitev z napako - upniška zamuda - zamudne obresti
Upnik mora pogodbeno kazen uveljavljati najkasneje takoj po sprejemu izpolnitve. Nobenega dvoma pa ni, da jo lahko zahteva že prej in sicer takrat, ko je dolžnik prišel v zamudo, oziroma ko je gotovo, da bo do zamude šele prišlo.
Kupcu stanovanja je bilo (zaradi še neoblikovane etažne lastnine) izdano ZK dovolilo za vknjižbo na solastniškem deležu na zemljišču in hkrati na tem solastniškem deležu dogovorjena hipoteka. To pa ne pomeni, da je bilo s hipoteko obremenjeno stanovanje, kar bi pomenilo kršitev pogodbene obveznosti, za katero je bila predvidena pogodbena kazen.
ZIZ člen 45, 45/3, 45/4. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 90.
zaznamba sklepa o izvršbi – izvršba na podlagi verodostojne listine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnost sklepa o izvršbi
Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen.
ZSPJS člen 49, 49/2, 49.a, 49.b. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – prevedba
Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe o prevedbi formacijske dolžnosti in naziva je bistveno, kakšen je bil v času prevedbe količnik plačnega razreda, v katerega je bil tožnik razporejen na podlagi pravnomočne odločbe, kakor tudi, na katero formacijsko dolžnost je bil pravnomočno razporejen. Tožena stranka je omenjeno upoštevala, ker tožnika ni razporedila v isto ali nižjo tarifno skupino, pa ni bila dolžna upoštevati števila plačnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem – nižjem – delovnem mestu.
ODZ paragraf 1500. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 44, 44/2.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - zakonita posest
Pravni prednik tožnika je bil zakoniti posestnik, saj je njegova posest temeljila na veljavni prodajni pogodbi. Njegovo posest pa je oceniti tudi kot dobroverno, saj je, upoštevaje sklenjeno prodajno pogodbo in citirani sodbi, s katerima je bilo razsojeno njemu v prid, upravičeno štel, da sta sporna hiša, v kateri je vse do smrti živel, ter zemljišče okrog hiše, njegova last.
Tožniku je bil pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zagovor omogočen. Vabilo na zagovor skupaj s pisno obdolžitvijo mu je tožena stranka pravilno osebno vročila. Tožnik je na dan zagovora poslal pisno opravičilo, da se zagovora ne more udeležiti, ker je v bolniškem staležu. Ker obvestilu ni priložil potrdila, iz katerega bi izhajalo, da so njegove zdravstvene težave takšne narave, da preprečujejo udeležbo na zagovoru, je tožena stranka utemeljeno štela, da niso podani pogoji za preložitev zagovora oziroma da tožnikova odsotnost z zagovora ni upravičena.
napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – pravni interes – spor o obsegu zapuščine – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju
Edino pritožnica ima pravni interes za vložitev tožbe na ugotovitev, da so določene nepremičnine in premičnine, za katere iz uradnih evidenc izhaja, da so last zapustnika, skupno premoženje in da zato ne spadajo v celoti v zapuščino. Pravni interes pa je osnovni predpogoj za vložitev tožbe.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055720
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2.
začasna odredba po ZIL-1 – težko nadomestljiva škoda – škodljive posledice – priznanje dejstev – oporekanje trditvam
Pojma težko nadomestljive škode in tehtanja škodljivih posledic sta pravna pojma, ki jih presoja sodišče samo v okviru podanih trditev. Četudi dolžnik ni konkretno oporekal navedbam upnika o nastanku škode in škodljivih posledic, s tem ni pripoznal tožbenega zahtevka (2. odstavek 3. člena ZPP), temveč je priznal dejstva (1. odstavek 214. člena ZPP), ki pa jih sodišče prve stopnje prosto ocenjuje v skladu z materialnim pravom (2. odstavek 123. člena ZIL-1).
SPZ člen 105, 105/4, 105/5, 108, 109, 110, 266, 270.
etažna lastnina – posamezni deli zgradbe – skupni deli zgradbe – solastnina na skupnih delih – lastnina na posameznem delu – neločljiva povezanost – nemožnost delitve solastnine na skupnih delih – določitev deleža na skupnih delih – nastanek etažne lastnine – načini nastanka etažne lastnine
Delež na skupnih delih se po SPZ določi s pravnim aktom, ki je podlaga za nastanek etažne lastnine, za primere, kjer je do nastanka etažne lastnine prišlo prej in etažni lastniki na skupnih delih niso določili solastnih deležev, pa morajo to po 270. členu SPZ storiti v okviru pogodbe o medsebojnih razmerjih, sami ali pa predlagati, da vsebine pogodbe določi sodišče.
Zemljišča, ki je kot skupni del stavbe v etažni lastnini vpisano v osnovni vložek, ni mogoče deliti med solastnike (5. odst 105. člena SPZ).
nastanek taksne obveznosti – oprostitev plačila sodnih taks – nadaljevanje postopka v pravdi – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – predlog za oprostitev doplačila sodnih taks
Taksna obveznost za doplačilo sodne takse za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču (2. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
Tožeča stranka je bila s sprejemom sklepa, s katerim je izvršilno sodišče med drugim odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, seznanjena, da bo nastala njena taksna obveznost za doplačilo takse za pravdni postopek, zato bi, če je mislila, da so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, morala takoj vložiti predlog za oprostitev doplačila sodne takse za pravdni postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064046
SPZ člen 25, 65, 66, 100.
solastnina – način uporabe solastnine– izključna uporaba – skupna uporaba - varstvo solastnika
Solastniki lahko solastno stvar uporabljajo tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (deljena posest) ali pa da posest vsi izvršujejo hkrati (hkratna posest), mogoča pa je tudi kombinacija obojega. Odločilna je volja solastnikov, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu takšno ustrezno (njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo) uporabo določi sodišče na podlagi njegove solastninske pravice. Sporazum o načinu delitve stvari ali sporazum o načinu uporabe stvari med solastniki pa uživa pravno varstvo po 100. členu SPZ.
OZ člen 149, 150,153, 153/2, 153/3. ZPP člen 254. ZVCP člen 84.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – motorno vozilo in pešec – prispevek oškodovanca – oprostitev odgovornosti – prečkanje ceste izven prehoda za pešce – nepričakovanost dogodka – deljena odgovornost – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci
Če v naselju, v bližini postajališča za mestni avtobus in 18 m od prehoda za pešce, ob 21. uri pešec prečka (steče čez) cesto, to ni nekaj neobičajnega, izrednega in kot takšnega objektivno nepričakovanega, upoštevaje pri tem posebej skrbnega voznika.
odškodninska odgovornost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - regres
Zahteva, da je bila dolžnost delovodje, da delavcu odredi, naj se vrne k jašku in delo opravi v skladu z ustaljeno prakso, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu. Od povprečno skrbnega delovodje, ki je hkrati z delavcem opravljal meritev, ni mogoče pričakovati, da bo posebej odrejal delavcu, kako naj delo opravi in ga posebej opozarjal na njegovo nepazljivost.
Dejstvo, da je tožena stranka po nezgodi omogočila uporabo varnostnih pasov, pa ne pomeni, da je s tem že priznala, da so bili delavci slabo zavarovani, saj uporaba varnostnih pasov za obravnavana dela ni bila obvezna, pri hoji po cisterni brez zavarovanja, pa ne gre za izredne okoliščine, ki bi jih moral delodajalec že vnaprej predvideti.
URS člen 2, 21, 22. ZPP člen 5, 12, 14, 152, 212, 214, 262, 280, 339, 339/2, 339/2-8. ZKP člen 194.
identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – pravica do izjave v postopku – pravica do prisotnosti na glavni obravnavi – kontradiktornost – prihod stranke na narok iz zapora – priprava na narok – uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V pravdnem postopku je omogočena udeležba na naroku tudi strankam, ki prestajajo zaporno kazen, a pod pogojem, da si stroške poti in varovanja predhodno krijejo sami.
V pravdnem postopku zoper stranke ni mogoče uporabljati prisilnih ukrepov za zagotovitev njihove navzočnosti na glavni obravnavi, kot je to značilno za kazenski postopek. Sodišče zgolj obvesti upravo zapora, da mora omogočiti zaporniku udeležbo na naroku v pravdni zadevi, če stroške poti na sodišče krije sam.
neupravičena pridobitev – dejanska sila – izklop elektrike – pravdni stroški – pravica do izbire odvetnika - kilometrina
Vsekakor je bil izklop elektrike za tožečo stranko dejanska sila, ki je ogrožala obstoj njene dejavnosti, kar izhaja že iz narave poslovanja trgovine z živili, saj tožeča stranka brez elektrike ne more poslovati oziroma je zaradi pokvarljivosti izdelkov ogroženo njeno premoženje. Dejstvo je, da ji je tožena stranka dne 22. 12. 2008 elektriko dejansko odklopila v posameznih poslovalnicah, zato je razumljivo, da je še istega dne zato, da bi ji tožena stranka ponovno priklopila elektriko in iz bojazni, da ji ne bi odklopila elektrike še v drugih poslovalnicah, vtoževani znesek, čeprav ga je dolgovala druga družba, plačala.
Ni utemeljen ugovor tožene stranke, da tožeča stranka ni upravičena do plačila kilometrine pooblaščenca tožeče stranke, saj bi lahko tožnik izbral pooblaščenca na območju sedeža sodišča. Vsaka stranka ima pravico do svobodne izbire odvetnika. V navedeni zadevi gre za precej zapleteno zadevo, zaradi česar je razumljivo, da si je tožeča stranka posebej izbrala odvetnika, ki ji ustreza po strokovnosti, ne pa na osebo, ki ima sedež v okviru območja prvostopnega sodišča.
ZJC člen 8, 16, 19. ZGJS člen 3, 32, 33, 39, 53. ZOR člen 154.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – opustitveno ravnanje - vzročna zveza – odgovornost koncedenta – pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti – odgovornost upravljavca cest – poškodbe na ledu – poledenel in zasnežen pločnik – načelo varstva oškodovanca
Pojem subsidiarne odškodninske odgovornosti, ki je nejasen pravni pojem, je treba razlagati v skladu z načelom varstva oškodovanca na eni strani in v skladu s primarno odgovornostjo občine za varno stanje cest na drugi strani.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - darilna pogodba - kredit - zmanjšanje premoženja - izvršba - neučinkovanje pogodbe do upnika
Ker je torej prav sporno pravno dejanje predstavljalo odločilno zmanjšanje njegovega premoženja, zaradi katerega se tožeča stranka niti v izvršbi ne more poplačati, je bil njen zahtevek za izpodbijanje konkretnega dejanja utemeljen. Preostalo dolžnikovo premoženje je sestavljeno iz idealnih deležev na številnih drugih zemljiščih in je zato vnovčevanje takega premoženja ne le izrazito težavno, temveč je zaradi drobitve kmetijskih in gozdnih zemljišč izid izvršilnega postopka na to premoženje z vidika višine dosežene kupnine močno vprašljiv. Pritožba torej utemeljeno opozarja, da gre za „nekvalitetno“ premoženje, katerega prava vrednost se lahko pokaže šele v primeru dejanske prodaje, ne pa za likvidno premoženje, ki bi upniku zanesljivo lahko omogočilo poplačilo.
ZZK-1 člen 5, 124, 131, 131/1, 147, 148, 148/1. ZIZ člen 168.
zaznamba sklepa o izvršbi - listina primerna za vpis lastninske pravice - vknjižena lastninska pravica - lastništvo nepremičnine
Dolžnik ob začetku predmetnega zemljiškoknjižnega postopka (ki se je začel v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino – sklep o izvršbi, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (5. in 133/1. člen ZZK -1) v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik nepremičnine, pri kateri je bil predlagan vpis zaznambe izvršbe, torej obravnavani vpis po stanju zemljiške knjige ni bil dovoljen. Pritožbene navedbe, ki se sklicujejo na 168. člen ZIZ zato v tem postopku niso relevantne, saj vpis lastninske pravice pri parceli 4620/20 k.o. B. na dolžnika po tem zakonskem določilu (še) ni bil opravljen.