Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZPIZ-1 člen 60, 61, 67, 261. ZPP člen 213, 213/1, 213/2. ZDSS-1 člen 62, 62/1.
invalidnost - mnenje invalidske komisije
Ker izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje glede ocene tožničine delovne zmožnosti nista skladni (invalidska komisija I. stopnje je ocenila, da tožnica ni zmožna za opravljanje pridobitnega dela, med tem ko invalidska komisija II. stopnje ni ugotovila popolne nezmožnosti za delo), izvedensko mnenje invalidske komisije II. stopnje pa omajajo tudi ocene delazmožnosti lečečih specialistov v predloženih izvidih (predlagajo invalidsko upokojitev), je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, preuranjeno zavrnilo. Za razjasnitev dejanskega stanja glede tožničine delazmožnosti je treba dopolniti dokazni postopek bodisi s postavitvijo sodnega izvedenca ali z zaslišanjem lečečih specialistov.
ZPol člen 79. ZPSDP člen 2. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javni uslužbenec – izobraževanje – stroški za prevoz – stroški za prehrano – stroški postopka – stroški poštnih in telekomunikacijskih storitev
Ker se je tožnik konzultacij, ki niso bile obvezne za pristop k strokovnemu izpitu, udeležil prostovoljno (pri čemer je bil s strani tožene stranke opozorjen, da ne bo upravičen do povrnitve stroškov za prevoz in prehrano), mu tožena stranka ni dolžna izplačati vtoževanih dnevnic in kilometrine.
Tožena stranka je upravičena do povrnitve pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, ni pa upravičena do povrnitve stroškov fotokopiranja, saj se ti stroški štejejo kot splošni stroški poslovanja, ki so že zajeti v priznani nagradi.
imenovanje posebnega revizorja - zavrnitev predloga za imenovanje s strani skupščine - imenovanje posebnega revizorja s sklepom skupščine d.d. - imenovanje s sklepom sodišča na predlog manjšinskih delničarjev
Posebnega revizorja praviloma imenuje skupščina delniške družbe (1. odst. 318. člena ZGD-1). Le če skupščina zavrne predlog za imenovanje posebnega revizorja, ga lahko imenuje sodišče na predlog manjšinskih delničarjev (delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 EUR; 2. odst. 318. člena ZGD-1). Navedeno pomeni, da sodišče o predlogu za imenovanje posebnega revizorja ne sme odločati, če o tem predhodno ne odloča skupščina delniške družbe, in sicer tako, da predlog zavrne.
Solastnik pri neupravičeni uporabi celotne stvari doseže (neupravičeno) korist v obsegu, v katerem stvar uporablja preko obsega, ki je sorazmeren njegovemu idealnemu (solastniškemu) deležu.
S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi dejstvo, v kakšnem razmerju dediči dedujejo. Sprememba dednih deležev v solastniške je torej vedno lahko le posledica voljnega razpolaganja dedičev.
Ker se neprerekana dejstva v skladu z določilom 214. člena ZPP štejejo za resnična, se sodišču prve stopnje do dejstva solastniških deležev ni treba opredeljevati. Glede na navedbe toženca, ki priznava solastniške deleže, ki jih zatrjuje tožeča stranka, namreč ni sporno, v katerem delu gre za neupravičeno uporabo.
ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
tožba – zavrženje tožbe – očitna pomota
Tožba je bila zadnji dan izteka roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti naslovljena in poslana na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov oziroma sedež sodišča. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za očitno pomoto, saj je odločba, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal, v pravnem pouku vsebovala pravilen naziv in sedež pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki je na pristojno sodišče prispela prepozno, pravilno zavrglo.
Ker toženec v obdobju, ko je bila sanacija strehe dejansko opravljena in izstavljen in plačan račun za popravilo, ni bil več lastnik stanovanja, toženec ni bil obogaten s tem, ko je tožeča stranka založila strošek popravila strehe.
spor majhne vrednosti – subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – odgovornost najemnikov - upravljanje večstanovanjske stavbe – notifikacijska dolžnost lastnika stanovanja
Da bi se tožeča stranka lahko uspešno sklicevala na subsidiarno odgovornost tožene stranke, bi morala predhodno izkazati, da je neuspešno uveljavljala plačilo vtoževanih računov od uporabnikov stanovanj – to je najemnikov.
Etažni lastnik je skladno s 6. odstavkom 24. člena SZ-1 dolžan obvestiti upravnika oziroma upravičenca do kritja obratovalnih stroškov o sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe. Z navedenim obvestilom si etažni lastnik zagotovi ugodnejši položaj v razmerju do upravnika, saj je v tem primeru podana le njegova subisidiarna odgovornost za kritje obratovalnih stroškov. V kolikor svoje notifikacijske dolžnosti ne opravi, pa je njegova odgovornost neomejena.
nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – vknjižba lastninske pravice – vpis v zemljiško knjigo
Za odločitev o vpisu ni pomembno, da nepremičnine (stanovanja in poslovni prostori) v naravi obstajajo, pač pa, da v zemljiški knjigi sploh niso vpisane, kar pa je ovira, da bi lahko zemljiškoknjižno sodišče pri njih opravilo vpis.
Z izplačilom odškodnine, ki jo je tožeča stranka izplačala svojemu zavarovancu na podlagi avtomobilskega kaska, je tožeča stranka vstopila v zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Položaj tožeče stranke je v razmerju do povzročitelja škode oziroma do tožene stranke kot zavarovalnice iz naslova zavarovanja odgovornosti torej enak kot je bil pred tem položaj samega zavarovanca tožeče stranke. Položaj povzročitelja škode se zato ne more poslabšati zaradi tega, ker je v položaj oškodovanca vstopila tožeča stranka iz naslova subrogacije.
Datum izplačila zavarovalnine s strani tožeče stranke svojemu zavarovancu ne more biti odločilen za pričetek teka zastaralnega roka zoper povzročitelja škode oziroma toženo stranko kot zavarovalnico, pri kateri je bila zavarovana njegova odgovornost. Za zastaranje odškodninske terjatve zavarovanca tožeče stranke zoper zavarovanca tožene stranke je potrebno upoštevati določbo 1. odst. 352. člena OZ, ki določa triletni zastaralni rok, od kar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. ZKZ -1 člen 41, 41/1, 148, 148/1, 148/1-2.
vknjižba lastninske pravice – lastninjenje – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Res je pritožnica po 1. odst. 14. člena ZSKZ z dnem uveljavitve tega zakona postala lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki se niso lastninili po drugih predpisih, vendar to ne pomeni, da se lastninska pravica pritožnice v teh primerih vpisuje v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
regresni zahtevek – povračilni zahtevek - sozavarovana oseba – premija za povečano nevarnost – zakonita suborgacija
Ker dodatna premija za povečano nevarnost, določena z zavarovalnimi pogoji, ni bila plačana, ima tožnica na podlagi 4. odst. 7. čl. ZOZP pravico uveljavljati povračilo dela izplačane odškodnine, skupaj z obrestmi in stroški, v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti. Tožničin zahtevek je regresni zahtevek in ne za zahtevek, ki temelji na subrogaciji.
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
neupravičena obogatitev – pogodba o pristopku k dolgu – neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu – prenehanje terjatve upnika
Res sicer citirana zamudna sodba ugotavlja le neveljavnost pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997, vendar pa ker se sporazum glede same terjatve v celoti
sklicuje na pogodbo o pristopu k dolgu (iz sporazuma izhaja, da na osnovi pogodbe o pristopu k dolgu z dne 21. 1. 1997 obstoji terjatev upnika nasproti dolžnikoma v skupni višini 21.014.551,20 SIT s pripadki) in ker je navedena pogodba tudi sestavni del sporazuma, je po presoji pritožbenega sodišča treba šteti, da zaradi ugotovljene neveljavnosti pogodbe o pristopu k dolgu ne obstoji tudi terjatev, ki izhaja iz sporazuma.
Ob fikciji, da gre pri tožencu in toženki za enotno pravdno stranko (nujna enotna sospornika), je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje o posledicah nepravočasnega odgovora na tožbo toženke.
Ni razloga, da bi določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč razlagali drugače kot tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Že sklenjena pogodba med tožnikom in tožencem (zaradi nepredlagane odobritve) ni veljavno sklenjena. In ker ni veljavno sklenjena, tožnik tudi nima materialnopravnega upravičenja, na podlagi katerega bi lahko uveljavljal ugotovitev ničnosti med tožencema sklenjene pogodbe (veljavnost tega pravnega posla je odvisna od odobritve upravnega organa), še manj pa je upravičen zahtevati sklenitev pogodbe s tožencem z navedeno vsebino.