Plačni sistem zavarovalnih zastopnikov in s tem tudi tožnika temelji izključno na proviziji, ki zajema vse stroške dela. Takšna ureditev ni v nasprotju s splošnimi določbami o plači v ZDR.
ZPol člen 79. ZPSDP člen 2. ZOdvT tarifna številka 6000, 6002.
javni uslužbenec – izobraževanje – stroški za prevoz – stroški za prehrano – stroški postopka – stroški poštnih in telekomunikacijskih storitev
Ker se je tožnik konzultacij, ki niso bile obvezne za pristop k strokovnemu izpitu, udeležil prostovoljno (pri čemer je bil s strani tožene stranke opozorjen, da ne bo upravičen do povrnitve stroškov za prevoz in prehrano), mu tožena stranka ni dolžna izplačati vtoževanih dnevnic in kilometrine.
Tožena stranka je upravičena do povrnitve pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, ni pa upravičena do povrnitve stroškov fotokopiranja, saj se ti stroški štejejo kot splošni stroški poslovanja, ki so že zajeti v priznani nagradi.
ZIZ člen 9, 9/3, 15. ZPP člen 149, 224, 224/1, 224/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - vročilnica - javna listina - izpodbijanje verodostojnosti vročilnice
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje, da je naslovnik na določen dan pošiljko prejel (1. odst. 224. čl. ZPP, v zvezi s 149. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ). Sicer je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena (4. odst. 224. čl. ZPP), vendar pa zgolj sklicevanje na lastne evidence oziroma evidentiranje prejema pošiljk pri dolžniku, v tem smislu ne zadošča.
ZGD-1 člen 176, 176/2, 230, 230/7, 397, 399, 399/1, 399/2.
delniška družba (d. d.) - pravice delničarjev - pravica do dela dobička - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delitev dobička delničarjem najmanj v višini 4% osnovnega kapitala - sodno izpodbijanje skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa s sodno odločbo
Sodišče ne more s spremembo skupščinskega sklepa odločiti o delitvi več kot 4% skupne dividende (drugi odstavek 399. člena ZGD-1).
Zmotno je stališče tožnice, da bi sodišče moralo upoštevati kot podlago za določitev nadomestila za konkurenčno prepoved določbe novega ZDR, ki je pričel veljati 1. 1. 2003. Ker je bila pogodba o zaposlitvi med strankama sklenjena in se je izvajala le v času stare delovnopravne zakonodaje, ni podlage, da bi sodišče pogodbeno voljo strank nadomestilo z zakonskim minimumom, določenim v 2. odstavku 39. člena ZDR. Zato je potrebno upoštevati veljavno pogodbo o zaposlitvi in njene določbe v zvezi z višino nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/2. ZUP člen 67, 67/1.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje predloga za oprostitev plačila sodnih taks
ZST-1 ne vsebuje določb v zvezi s postopkom, kadar stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks. ZST-1 tudi ne napotuje na uporabo ZPP ali kakega drugega zakona glede postopkovnih vprašanj, ki v njem niso urejena. Kateri zakon je potrebno smiselno uporabiti glede vprašanj, ki v ZST-1 niso urejena, pa nam pove narava razmerja, o katerem sodišče odloča pri obveznosti plačila sodnih taks. Pri plačilu sodne takse gre za obveznost taksnega zavezanca nasproti državi, ne nasproti drugi pravdni stranki. Zakon, katerega subsidiarna uporaba pride v obravnavanem primeru v poštev, je zato ZUP. Ker vsebuje ZUP drugačna pravila glede ravnanja z nepopolnimi vlogami in takšne stroge sankcije, kot je določena v 2. odst. 108. čl. ZPP za primer, ko nepopolno vlogo vloži odvetnik, ne pozna, je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna.
invalidnost - nadomestilo za invalidnost - delna invalidska pokojnina - pravice na podlagi invalidnosti
Tožnica kot delovni invalid III. kategorije invalidnosti, ki ima preostalo delovno zmožnost za opravljanje določenega dela vsaj s polovico polnega delovnega časa, ima, ker je izgubila delo brez svoje volje ali krive, pravico do povečane delne invalidske pokojnine za 40 %, nima pa pravice do nadomestila za invalidnost, zato je njen tožbeni zahtevek, da se ji poleg povečane delne invalidske pokojnine prizna tudi nadomestilo za invalidnost, neutemeljen.
višina preživnine – materialne in pridobitne zmožnosti – otrokove potrebe – stroški postopka v družinskih sporih
Pravna narava zakonskih sporov ter sporov iz razmerij med starši in otroci onemogoča brezpogojno uporabo splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov, pri katerih velja kot osnovni kriterij za njihovo povrnitev kriterij uspeha. V predmetni zadevi je obravnavana sama razveza zakonske zveze, predvsem pa vprašanja glede preživljanja skupnega otroka, kar je v interesu vseh vpletenih v ta sodni spor. Ravno iz tega razloga je zakonodajalec določil, da odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 66, 66/1, 69, 69/3, 69/4.
plača - dodatek k plači - dežurstvo - obvezna prisotnost - nočno delo - nedeljsko delo
Osnovna plača zdravnika je osnova za izračun dodatkov za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih le v primeru, ko je zdravnik opravljal delo v teh posebnih pogojih. Kadar pa gre za dodatek za čas obvezne prisotnosti, ob praznikih, nedeljah in ponoči, pa je osnova za izračun teh dodatkov (v odstotku) uran vrednost plače delovnega mesta, za katero se dežurstvo opravlja.
Solastnik pri neupravičeni uporabi celotne stvari doseže (neupravičeno) korist v obsegu, v katerem stvar uporablja preko obsega, ki je sorazmeren njegovemu idealnemu (solastniškemu) deležu.
S sklepom o dedovanju sodišče samo ugotovi dejstvo, v kakšnem razmerju dediči dedujejo. Sprememba dednih deležev v solastniške je torej vedno lahko le posledica voljnega razpolaganja dedičev.
Ker se neprerekana dejstva v skladu z določilom 214. člena ZPP štejejo za resnična, se sodišču prve stopnje do dejstva solastniških deležev ni treba opredeljevati. Glede na navedbe toženca, ki priznava solastniške deleže, ki jih zatrjuje tožeča stranka, namreč ni sporno, v katerem delu gre za neupravičeno uporabo.
cesija – pogodbeni prenos terjatve – učinki cesije na pravdo, ki teče med cedentom in cessusom
Cesionar lahko od cessusa zahteva izvršbo, čeprav se sodba glasi na cedenta. Pri tem je vseeno ali je bila cesija opravljena pred pravnomočnostjo odločbe ali po njej.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave – zahteva za izvedbo naroka – predlog za zaslišanje prič - odsotnost stranke z naroka - izdaja odločbe brez razpisa naroka
Dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče in zakonita zastopnika, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
Prvostopno sodišče bi lahko sankcijo po 3. odstavku 354. člena ZPP uporabilo zgolj in samo v primeru, če je stranka, ki je narok izrecno zahtevala, pred tem na omenjene posledice tudi opozorjena.
Tožnica bi morala zaradi izračunanja nujnega deleža in razpoložljivega dela postaviti trditve o vrednosti zapuščine v skladu z 28. členom ZD (o vrednosti zapustnikovega premoženja ob smrti, o razpolaganju z oporoko, o dolgovih, o terjatvah itd.). Po ugotovitvi čiste zapuščine bi morala navesti, koliko znaša obračunska vrednost, torej dodati vrednost daril. Tako bi se lahko ugotovil njen nujni delež. Od ugotovljene vrednosti zapuščine bi bilo treba odšteti vrednost skupnih nujnih deležev zato, da se ugotovi razpoložljivi del zapuščine in šele potem je mogoče ugotavljati, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko. Če bi razpoložljivi del zapuščine ne zadoščal za pokritje njenega nujnega deleža, potem pridejo v poštev pravila o vračanju daril po členu 34 do 38 ZD
ZDSS-1 člen 72. ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 112/8.
tožba – zavrženje tožbe – očitna pomota
Tožba je bila zadnji dan izteka roka za vložitev tožbe priporočeno po pošti naslovljena in poslana na pristojno sodišče, vendar na napačen naslov oziroma sedež sodišča. Pri tem ni mogoče šteti, da gre za očitno pomoto, saj je odločba, ki jo je tožnik s tožbo izpodbijal, v pravnem pouku vsebovala pravilen naziv in sedež pristojnega sodišča. Sodišče prve stopnje je tožbo, ki je na pristojno sodišče prispela prepozno, pravilno zavrglo.
URS člen 72, 72/3. ZPP člen 8, 214, 214/5, 279a. ZVO člen 5, 9, 10, 17. OZ člen 133. ZBPP člen 26. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – prekomerne imisije – pravica do zdravega življenjskega okolja – poseg v osebnostne pravice – pravno priznana škoda – dokazni standard – vzročna zveza – mejni prag zadostne verjetnosti – prepričanje – prosta presoja dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – splošno znana dejstva
Imisije kot del življenja v urbanem okolju so res splošno znano dejstvo. Vendar škodo lahko pomenijo le prekomerne imisije, torej tiste, ki presegajo običajno, še dopustno raven, kar pa je treba dokazati. Sodišče ne razpolaga s potrebnim strokovnim znanjem, da bi lahko samo ugotovilo, ali so bile prekoračene mejne vrednosti hrupa in vibracij. Pri dokazovanju tega, da so bile imisije prekomerne, si ni mogoče pomagati z „mejnim pragom zadostne verjetnosti“, pač pa je treba to dokazati s stopnjo prepričanja.
Če je za ugotavljanje nekega dejstva primeren dokaz samo dokaz z izvedencem, to ni v nasprotju z načelom proste presoje dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023239
ZKP člen 169, 169/7. KZ člen 234a, 234.a/1, 33. ZOPOKD člen 25, 25/7, 4, 4/3, 5, 6.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje – pravna oseba v stečaju - akcesorna pridružitvena odgovornost - ravnanje vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe - razpolaganje s protipravno premoženjsko koristjo
Kazensko odgovorna je lahko tudi pravna oseba, ki je v stečaju.
Ravnanje komercialista pravne osebe ni mogoče razlagati kot ravnanja vodstvenega ali nadzornega organa.
Bistvo akcesorne, pridružitvene odgovornosti pravne osebe je v tem, da se njenemu nosilcu očita storitev kaznivega dejanja samo v tistem obsegu, ki ga je uresničil storilec, saj zakon izhaja iz predvidene vzročne povezanosti med prispevkom h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem.
Po 1. odst. 20. čl. ZNKD mora med drugim družbenopolitična skupnost, katere organ s svojim aktom razglasi spomenik ali znamenitost, zagotoviti sredstva za enkratno nadomestilo občanu, če se mu zaradi omejitev ali prepovedi bistveno poslabšajo obstoječi pogoji za pridobivanje dohodka. Odločilno je torej, da gre za enakratno nadomestilo. Določbe o odškodnini po takrat veljavnem ZOR ne pridejo v poštev, ker ni mogoče govoriti o protipravnem ravnanju v zvezi z razglasitvijo za kulturni ali zgodovinski spomenik ali naravno znamenitost
preverjanje psihofizičnega stanja – strokovni pregled – mamila
Glede na 2. odstavek 131. člena ZVCP-1 se šteje, da je pod vplivom snovi iz 1. odstavka 131. člena ZVCP-1 (torej med drugim pod vplivom mamil) voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v organizmu.
Zgolj prisotnost v Uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog navedene prepovedane droge ima za posledico, da se šteje, da je voznik pod vplivom mamil že zaradi prisotnosti takih snovi v organizmu, medtem ko je pri vseh drugih snoveh (na primer metabolitu THC) potrebno ugotavljati dejanski vpliv na voznika.