Vsebina zahteve za denacionalizacijo se določi po podatkih in vsebinah listin, predpisanih z 62. členom ZDen. Če je v zahtevi za denacionalizacijo naveden upravičenec in podlaga podržavljenja za tega upravičenca, je zahteva za denacionalizacijo glede upravičenca določno opredeljena. Čeprav se ta zahteva za denacionalizacijo nanaša na celotno nepremičnino, iz priloženih zemljiškoknjižnih izpiskov pa izhaja, da je bila sporna nepremičnina v solasti ter da je bil tudi solastniški delež drugega lastnika kasneje podržavljen, to ne pomeni, da sta vlagatelja s pravočasno zahtevo izrazila svojo voljo zahtevati denacionalizacijo po obeh.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je lahko tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti vsak resen dvom, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje določenega sodišča. Zaradi sorodstva toženčevih otrok s sodnicama celjskih sodišč je v navedenem kontekstu podan razlog iz 67. člena ZPP in je zato Vrhovno sodišče ugodilo predlogu za delegacijo pristojnosti.
revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Ker revident reviziji ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu oziroma je izrecno izjavil, da ga nima, je revizijsko sodišče nedovoljeno revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo.
kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni predlog - odločanje o dokaznem predlogu - izpovedba očividca - zavrnitev dokaznega predloga - pravice obtoženca v postopku - dajanje pripomb - presoja pritožbenih navedb
Vsaka omejitev pravice stranke, da se izvedejo predlagani dokazi, mora imeti ustrezno in legitimno podlago, oziroma sodišče pri tem, katere od predlaganih dokazov bo izvedlo, nima diskrecijske pravice.
Če stranka predlaga zaslišanje očividca dogodka, pri čemer pred tem ponudi svojo tezo dogajanja, ni potrebno, da bi še posebej substancirala svoj dokazni predlog.
Ob dejanskih ugotovitvah Vrhovno sodišče pritrjuje razlogom sodišča druge stopnje o nesklepčnosti tožbe in pravilnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
Ker je stranko v carinskem postopku zastopala pooblaščena špedicija, se vročitev pooblaščeni špediciji šteje kot vročitev stranki (3. odstavek 87. člena ZUP 1986) in rok za vložitev pravnega sredstva teče od dneva vročitve pooblaščeni špediciji.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 367, 367/2, 377. ZGD člen 580, 580/6.ZOR člen 371, 372, 372/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - uskladitev statusa družbe z ZGD - pasivni družbenik - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - vpliv družbenika na uskladitev statusa družbe - zastaranje zamudnih obresti - zastaranje terjatev iz naslova plač - zavrženje revizije
Zahtevek za plačilo neto zneskov plač (ter pripadajočih davkov in prispevkov) in zahtevek za plačilo neto zneskov regresov za letni dopust (ter pripadajočih davkov in prispevkov) temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah.
Z možnostjo vpliva družbenika na uskladitev družbe je mišljen položaj družbenika v družbi in s tem povezana možnost njegovega vpliva na sprejemanje odločitev v njej, ne pa možnost vpliva na (bodisi osebne, bodisi zunanje) okoliščine, ki so privedle k opustitvi dolžnega ravnanja - uskladitve družbe z določbami ZGD.
V času nastanka spornega razmerja veljavni delovnopravni predpisi niso urejali vprašanja dolžine in teka zastaralnih rokov, zato so se v zvezi s tem uporabljala določila ZOR.
Če je upravni postopek končan, sklep o prekinitvi tega postopka ni imel več pravnega učinka. Tudi če bi bil izpodbijani sklep o prekinitvi postopka nezakonit, se pravni položaj stranke v nobenem primeru ne bi izboljšal.
grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - napake volje
Glede na namen denacionalizacije je treba pojme grožnje, sile in zvijače iz 5. člena ZDen obravnavati širše kot pri splošnih obligacijskih razmerjih. Zato je ustaljeno stališče sodne prakse, da je treba razčleniti tedanje splošne družbene razmere in konkretne razmere, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec, ter medsebojni vpliv vseh teh dejavnikov. Vendar samo obstoj splošnih družbenih razmer brez zadostnih podatkov o konkretnem dogajanju ne zadostuje za utemeljenost denacionalizacijske zahteve. Izhodišče kljub širšemu pristopu še vedno ostaja delovanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je v zvezi s sklenitvijo konkretnega pravnega posla in je bilo usmerjeno prav na njegovo sklenitev.
Zatrjevana obljuba o kasnejši možnosti povratnega kupa, ko bo zgrajen načrtovani nov gasilski dom, ne pomeni zvijače, saj se ne zatrjuje, da v času sklepanja pogodbe tega namena občina ni imela.
Zahteva gasilskega društva ni grožnja državnega organa ali predstavnika oblasti. Niti denacionalizacijski upravičenec niti njegov sin ob svojih zaslišanjih nista konkretizirala, kdo naj bi grozil z nacionalizacijo.
ZLS člen 33, 35.ZUS-1 člen 2, 3, 32, 36, 72, 76, 82.
sklepi in odloki občinskega sveta - stvarna pristojnost
Sklepi in odloki, sprejeti na 10. seji tožene stranke niso upravni akti oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu, pač pa so to po citirani določbi 3. člena ZUS-1 odločitve, ki jih je Občinski svet kot nosilec lokalne zakonodajne veje oblasti sprejel za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti na navedeni seji. Za te akte pa po citirani določbi, ki niso upravni akti, upravni spor pred sodiščem prve stopnje ni predviden po ZUS-1. Prav tako pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sprožiti upravnega spora zoper 3. točko dnevnega reda navedene seje tožene stranke, to je zoper " Sklep o letnem načrtu ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem Mestne občine za leto 2008". Nekateri sklepi in odloki, vključno s slednjim sklepom, so namreč tudi splošni akti, sprejeti v okviru Občinskega sveta in kot taki po Ustavi Republike Slovenije podvrženi ustavni presoji v pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije (glej 4. alineo 1. odstavka 160. člena Ustave RS).
O predlogu za odlog plačila sodnih taks odloča sodišče na podlagi listinskih dokazov, zato v primeru, če predlogu niso priložene listine, iz katerih bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga odlog plačila, sodišče takemu predlogu ne ugodi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker nobena od vrednosti spornega predmeta (tako po tožbi kot po nasprotni tožbi) ne presega 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP).
ZZZDR člen 87, 123, 129.ZPP člen 217. Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah člen 1.
ugotovitev očetovstva - izvedba dokaza v tujini - izvedba analize DNA - procesna neaktivnost strank - preživnina
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti, zato sodišče v konkretnem primeru ni bilo zavezano izvesti dokaza z genetsko preiskavo. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da je bilo sodišče kljub dejstvu, da predujem ni bil založen, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (Ur. l. EU, L 174, 27.6.2001, str. P. 0001-0024) dolžno opraviti DNA analizo na Švedskem, kot je to zahteval toženec. Kdaj bo sodišče države članice EU izvedlo dokaz v drugi državi članici, se v skladu z določilom 1. člena citirane uredbe presoja v skladu s pravom te države. Uredba o pridobivanju dokazov določa le poenoten sistem pridobivanja dokazov v tujini za vse države članice in uveljavlja neposredno komunikacijo sodišč brez posredovanja ministrstev, pristojnih za pravosodje. V konkretnem primeru je tako treba izhajati iz določila 217. člena ZPP.
S potekom paricijskega roka je inšpekcijska odločba postala izvršljiva. Ker zavezanec davka ni plačal, je organ pristopil k prisilni izterjavi. S pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo.
ZVV člen 2, 2/3, 21, 23, 26, 28.ZVojI člen 105.ZUS-1 člen 85, 86, 91, 107, 107/1, 107/2.
vojni veterani - ugotavljanje statusa - pristojnost za odločanje na prvi stopnji - starost oseb v času sodelovanja v NOV
O statusu vojnega veterana oseb, ki so sodelovale z Narodnoosvobodilnim gibanjem in so bile ves čas sodelovanja mlajše od 15 let, odloča upravna enota; osebe, ki ves čas sodelovanja z Narodnoosvobodilnim gibanjem niso bile mlajše od 15 let, pa pridobijo status vojnega veterana na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, izdane po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ZDoh člen 2, 2/1, 6, 6/1, 15, 15/1-1, 15/1-4.ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 75, 75/4, 85, 86, 91, 92, 107, 107/1, 107/2. ZUS člen 72, 72/4.
dohodnina - osnova za odmero - odpravnina za predčasno razrešitev direktorja - uporaba službenega vozila kot boniteta
Med prejemke, ki se upoštevajo med osnovo za dohodnino, spada tudi odpravnina za predčasno prenehanje funkcije direktorja (odmena za prenos upravljalskih pravic) in boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - uporaba motornega vozila kot pravni standard - specialno motorno vozilo - gozdarski tovornjak - prevozna funkcija vozila - delovna funkcija vozila - montirano dvigalo
Zmotno je revizijsko opozarjanje, da 15. člen ZOZP ne omenja uporabe motornega vozila prav v prometu, saj to jasno izhaja že iz samega naslova zakona, njegovih uvodnih določb in določb njegovega tretjega poglavja.
Tako kot za traktor tudi za obravnavano specialno tovorno vozilo (gozdarski tovornjak) velja, da lahko opravlja enkrat prevozno, drugič le delovno funkcijo in da se zato obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti ne razširja na primere, ko opravlja le delovno funkcijo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - sprememba obtožbe - rok za pripravo obrambe - prepoved spremembe na slabše - posredno storilstvo - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
Čeprav je sodišče vstavilo v opis kaznivega dejanja, da je obsojenka dvigovala denar sama ali po neznani osebi, ni poseglo v identiteto med obtožbo in sodbo, saj poseg ne spreminja dejanja, kot je opisano v obtožbi glede dejstev, ki predstavljajo uresničitev znakov kaznivega dejanja in sprememba ne povečuje kriminalne količine in teže očitanega dejanja.