Ker je tožečo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu z določbo 1. odstavka 137. člena ZPP, opravilo vročitev naloga in opomina za plačilo sodnih taks pooblaščencu, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo.
Za sklep, da je obdolženi utemeljeno sumljiv kaznivega dejanja zadošča, da sodišče obrazloži okoliščine, ki razumnega človeka vodijo v sklep, da je konkretna oseba sumljiva konkretnega kaznivega dejanja.
ZDavP člen 96, 97, 231, 231/1-2. ZDoh člen 122, 123.
davčni dolg - zastaranje pravice do izterjave davčnega dolga
O vprašanju zastaralnih rokov, ki so začeli teči po prej veljavnih predpisih, ZDavP niti kakšen drug zakon ne dovoljujeta uporabe določb ZDoh po 1.1.1997, zato se določbe ZDavP uporabljajo za odločanje o pravici do izterjave davčnega dolga tudi v primerih, ko je zastaranje sicer začelo teči po prej veljavnih predpisih, ni pa se po njih izteklo.
pridobitev - državljan druge republike - delo v tujini - dejansko življenje v Sloveniji - kumulativna izpolnitev pogojev
Tisti, ki ne živi v Republiki Sloveniji, ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije.
Tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ker revidentka v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedla, kateri pogoj za dovolitev revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanem primeru izpolnjen, revizije ni mogoče dovoliti.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnik s predloženimi listinami ni izkazal, da bi mu bila s plačilom sodnih taks v tej zadevi občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, zato predlogu za oprostitev plačila sodne takse utemeljeno ni bilo ugodeno.
ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/1, 381. ZOR člen 192, 192/1, 200.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vezanost sodišča druge stopnje na obseg izpodbijanja s pritožbo – odgovornost voznika motornega vozila – alkoholiziranost - soodgovornost oškodovanca – pristanek na vožnjo z vinjenim voznikom - povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – načelo individualizacije odškodnine – načelo objektivne pogojenosti odškodnine - duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Res je sicer, da je obseg izpodbijanja prvostopenjske sodbe v pritožbi tožene stranke nekonsistentno opredeljen in da je obrazložitev njene pritožbe v nasprotju s pritožbenim predlogom. Vendar je za opredelitev obsega izpodbijanja relevanten prav slednji, ki spričo decidiranosti ne dopušča nobenega dvoma, saj je celovito formuliran kot izrek sodbe, za katerega se je tožena stranka zavzemala in po katerem naj bi bila „dolžna plačati tožeči stranki ... znesek 2,251.956 SIT“. Sodišče druge stopnje je kljub izrecnemu pritožbenemu predlogu tožene stranke, da naj bo obsojena na plačilo odškodnine tožniku v znesku 2,251.956 SIT, toženo stranko obsodilo na plačilo odškodnine tožniku v znesku (le) 1,431.956,30 SIT. S tem je delno (za znesek 820.000 SIT oziroma sedaj 3.421,80 EUR) poseglo v že pravnomočni obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje, ki v postopku s pritožbo (s pritožbo tožene stranke) ni bil izpodbijan.
Odločitev o soodgovornosti tožnika ne temelji na očitku tožniku, da zavarovancu tožene stranke ni preprečil vožnje avtomobila v pijanem stanju (ali da morda njegova prizadevanja v tej smeri niso bila zadostna), temveč na dejstvu, da je pristal na vožnjo s pijanim voznikom.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sklep o sodnem opominu - izrek - razlogi o odločilnem dejstvu - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izreku sklepa o sodnem opominu se obdolženec ne spozna "za krivega" in se ga tudi ne "obsodi" na sodni opomin, temveč sodišče navede, da mu izreka sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje, pri čemer mora sodišče navesti konkreten opis tega kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo.
Če davčni zavezanec ne napove prejemkov od opravljenih storitev in poslov ali drugih prejemkov, dohodkov oz. dobičkov, se davčna osnova ugotovi z oceno na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku. S cenitvijo določena davčna osnova se lahko zniža le, če zavezanec izkaže, da je osnova nižja.
ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/2.ZUS-1 člen 59, 75, 75/2.
carine - obnova postopka po uradni dolžnosti - ponarejeno potrdilo o poreklu blaga - rok za izdajo sklepa o obnovi - glavna obravnava - ZUS-1
Ker gre pri izdaji sklepa o dovolitvi obnove postopka le za pravno presojo zakonskih pogojev za uporabo obnove kot izrednega pravnega sredstva, glede na določbo 2. alineje drugega odstavka 59. člena in drugega odstavka 75. člena ZUS-1, prvostopno sodišče s tem, ko ni opravilo glavne obravnave, ni bistveno kršilo pravil postopka o upravnem sporu.
Če stranka po pošti sodišču pošlje vlogo, za katero ni plačala sodne takse, je dolžna plačati opominsko takso tudi v primeru, da je sodno takso za vlogo plačala pred vročitvijo opomina.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik - brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, pooblaščena za zagovarjanje obdolženca po odločbah o brezplačni pravni pomoči le pred sodiščem prve stopnje in zatem pred pritožbenim sodiščem, nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti in se njena vloga zavrže.
ZAzil člen 27, 36.ZPP člen 343, 351.ZUS-1 člen 22, 63, 72.
azil - omejitev gibanja - pravni interes za pritožbo - potek omejitve gibanja
Ker je omejitev gibanja za tožnika prenehala učinkovati dne 7.2.2008 ob 16.30 uri, to je z istim dnem kot je o pritožbi odločalo pritožbeno sodišče, si tožnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s pretekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi v upravnem sporu.
ZUS-1 - začasna odredba - ukrep gradbenega inšpektorja - težko popravljiva škoda - javni interes
Pritožba zoper odločbo gradbenega inšpektorja ne zadrži njene izvršitve, kar pomeni, da so odločbe gradbenega inšpektorja izvršljive praviloma takoj, zaradi česar je odložitev izvršitve odločbe v teh zahtevah načeloma v nasprotju z javnim interesom in je zato potrebno okoliščine, ki bi bile močnejše od javnega interesa in bi utemeljeno opravičevale odložitev izvršitve odločbe, določno izkazati.
odsvojitev deleža gospodarske družbe - predkupna pravica družbenikov
V skladu z določbo 416. člena ZGD mora družbenik gospodarske družbe ostale družbenike obvestiti o nameravani odsvojitvi deleža in jih pozvati, da morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup.
sodne takse – odložitev plačila ali dovolitev obročnega plačila - zastaranje – pravni interes za pritožbo
Zaradi poteka zastaralnega roka iz 1. odstavka 9. člena ZST je zastarala tudi pravica terjati plačilo sodne takse. Zato tožnik nima več pravnega interesa, da izpodbija odločbo, s katero je bilo odločeno, da se njegovemu predlogu za odložitev plačila ali dovolitev obročnega plačila sodne takse ne ugodi.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - višina deležev na skupnem premoženju - darila
Pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo sorodnikov in prijateljev načeloma mogoče šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vendar pa to glede na vsak konkretni primer velja le do tedaj, dokler se ne dokaže nasprotno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19795
ZAzil člen 41, 41/1.ZMZ člen 34.ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2, 75/3.ZPP člen 339, 339/2-14.
azil - ponovna prošnja za azil - bistveno spremenjene okoliščine trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus - subsidiarna zaščita - psihična stabilnost stranke v postopku - zavrženje prošnje za azil
Predložitev dokazov o bistveno spremenjenih okoliščinah v izvorni državi je tisti nujno potreben pogoj, brez katerega pristojni organ ne začne postopka za obravnavo ponovne prošnje prosilca za azil. Trditveno in dokazno breme je v ponovnem postopku tako v celoti na njegovi strani. Dokazi, ki jih predloži prosilec, pa morajo biti taki, da dajejo podlago za oceno, da so okoliščine toliko spremenjene in dopolnjene, da je treba na podlagi teh novih okoliščin ponovno odločati o prošnji za azil. Če takih okoliščin ni, oziroma niso v zadostni meri izkazane, tako kot je to v obravnavanem primeru, se ne uvede ponovnega azilnega postopka in se ponovna prošnja zavrže, ker niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje v ponovljenem postopku.
pridobitev - državljan druge republike - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (npr. dejansko življenje v Sloveniji)
Upravni organ mora v postopku za pridobitev državljanstva RS, pred odločitvijo o stvari, ugotoviti ali prosilec izpolnjuje pogoj dejanskega življenja v RS. Za ugotovitev tega pogoja so odločilne okoliščine, ki kažejo na to, kje prosilec opravlja bistvene življenjske aktivnosti. Te okoliščine mora torej ugotoviti in presoditi upravni organ, pri čemer fizična odsotnost iz RS sama zase ne more biti edina podlaga za ugotovitev, da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, ne da bi bile ugotovljene in presojene tudi druge okoliščine, ki kažejo na to, kje prosilec dejansko živi (okoliščine povezane z družino, delovno razmerje ...).