položitev in prodaja dolgovane stvari - izročitev v hrambo drugi osebi - gospodarske pogodbe
Tožeča stranka je v reviziji pravilno opozorila, da ima pri obveznostih iz gospodarske pogodbe izročitev stvari javnemu skladišču v hrambo na račun upnika učinek položitve stvari pri sodišču. Zato je stališče pritožbenega sodišča, da bi imela tak učinek samo položitev stvari "ob asistenci sodišča", materialnopravno zmotno.
ugotovitvena odločba o zlorabi prevladujočega položaja na trgu – sodno varstvo – pravna korist
Urad je izdal zgolj ugotovitveno odločbo o zlorabi prevladujočega položaja na trgu. Ker istočasno ni izdal odločbe, s katero bi prepovedal ravnanja iz 10. oziroma 11. člena ZVK, je sodišče prve stopnje tožeči stranki odreklo sodno varstvo. Vendar pa je bila odločba Urada izdana v upravnem postopku. To izhaja že iz narave Urada kot upravnega organa. Izhaja pa tudi iz določbe četrtega odstavka 24. člena ZVK, po kateri proti odločbam Urada nista bila mogoča pritožba niti upravni spor. Poleg tega pa je bila po izrecni določbi prvega odstavka 25. člena ZVK možna tožba v pravdnem postopku pri sodišču, kar pomeni, da je bila proti odločbam Urada podana sodna pristojnost. To nenazadnje izhaja iz v odločbi Urada danega pravnega pouka.
Po določbi prvega odstavka 25. člena ZVK je bilo sicer tožbo v pravdnem postopku pri sodišču mogoče vložiti le proti odločbam Urada po drugem (in tretjem) odstavku 24. člena ZVK, ne pa tudi proti odločbi Urada o ugotovitvi zlorabe prevladujočega položaja (po četrti alinei prvega odstavka 24. člena ZVK), ki je bila praviloma vsebovana v (s strani Urada naloženi) prepovedi spornih ravnanj. Ker pa je bila v obravnavani zadevi takšna odločba izdana, prizadetemu podjetju zgolj zaradi tega ni bilo mogoče odreči sodnega varstva. To še toliko manj, ker je v dopolnitvi tožbe pojasnilo pravno korist, ki jo je zasledovalo s tožbo na »razveljavitev odločbe Urada«. Navedlo je namreč, kako bi morebitno uspešno uveljavljanje tožbenega zahtevka pripomoglo k izboljšanju njegovega pravnega položaja.
ZUS člen 18, 18/2.ZIL-1 člen 44, 44/1-f, 101, 101/1, 101/4.
stranka v upravnem sporu – državni pravobranilec kot tožnik – aktivna procesna legitimacija
Predpostavke pravice državnega pravobranilca, da toži (njegove aktivne procesne legitimacije), so bile, da je bil z izdajo določenega upravnega akta kršen zakon, da je bila prizadeta javna korist ter da je bil med izdajo upravnega akta in posegom v javno korist odnos vzroka in posledice.
ZUP (1986) člen 249, 249/1-1, 249/1-4, 256, 256/1, 257, 257/1.ZIL člen 122.
prenos patenta po določbah 122. člena ZIL – obnova postopka – obnova postopka po uradni dolžnosti – verjetno izkazan obnovitveni razlog
Da bi bile, kot je to zahtevala določba prvega odstavka 257. člena ZUP(1986) v zvezi z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP (1986), verjetno izkazane okoliščine, na katere se je dovolitev obnove opirala, bi bilo treba v konkretnem primeru ugotoviti ne le to, da se natisnjeni jugoslovanski patentni spis razlikuje od dokumentov, ki jih je tožeča stranka predložila zahtevi za prenos patenta (predvsem od priložene patentne prijave, odobrene s prav tako priloženo odločbo ZZP o priznanju patenta), temveč da se je od njih razlikoval že dne 6.8.1996, ko je bila o zahtevi za prenos patenta izdana ugodilna odločba.
Naše obligacijsko pravo razume odpoved pogodbe kot enostransko (opcijsko) dejanje ene stranke, ki povzroči prenehanje pogodbenega razmerja. Pomeni pravzaprav določitev trajanja pogodbenega razmerja, ki s pogodbo ni vnaprej določeno. Drugače je pri razdrtju pogodbe. Za razdrtje pogodbe ne zadostuje zgolj volja ene stranke, pač pa izpolnitev zakonskega ali pogodbeno določenega dejanskega stanja (razloga).
Ugotovitev, da je jamstvena pogodba prenehala dne 31.1.1999, bi bila dejanska ugotovitev, če bi sodišče prve stopnje do nje prišlo z ugotavljanjem skupnega namena pogodbenih strank. V takem primeru pravilnosti take dejanske ugotovitve z revizijo ne bi bilo dovoljeno izpodbijati. Vendar pa za tak zaključek v podatkih spisa ni podlage.
Pogodba je avtonomno pravo pogodbenih strank. Zato jo je treba uporabiti kot pravo, in njeno vsebino, potem ko je ugotovljena, razlagati s pravili za razlago materialnega prava.
Pravilnosti potrditve izvršljivosti po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po BU. Nasprotni udeleženec, ki pred tujim sodiščem ni uveljavljal zatrjevane kršitve postopka, ne more ugovarjati, da je sodna odločba v nasprotju z javnim redom.
Iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da kršitev javnega reda ni podana, če tožnik trdi, da je sodna odločba obremenjena s pravno napako. Poleg tega, da člen 36 BU prepoveduje preizkus tujih sodnih odločb, je potrebno izhajati tudi iz tega, da v vsaki državi vzpostavljeni sistem pravnih sredstev daje državljanom zadovoljivo jamstvo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – zloraba (procesne) pravice
Predlagateljevo vztrajno in ponavljajoče se vlaganje vsebinsko enakih (neutemeljenih) predlogov za delegacijo kaže, da te svoje procesne pravice ne uporablja v skladu z njenim namenom. Ker vlaganje takšnih predlogov za delegacijo očitno ne prispeva k pospešitvi postopka, to že kaže na zlorabo pravice za cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe - napoved pritožbe - domneva odpovedi pravici do pritožbe
Domneva, da se upravičenec odpoveduje pravici do pritožbe, če takoj po razglasitvi sodbe oziroma po pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne napove, je pravno in vrednostno sprejemljiva, če je bil upravičenec do pritožbe seznanjen z odločitvijo sodišča in z vsebino pravice do pritožbe ter načinom njenega izvrševanja, pa kljub temu pritožbe ne napove.
URS člen 96, 96/2-3. ZDSve člen 28, 32. ZGO-1 člen 108, 110, 110/2, 113/2.
volitve v državni svet - samostojni poklic - samostojni podjetnik posameznik
Med predstavnike samostojnih poklicev v smislu tretjega odstavka 96. člena Ustave RS se uvrščajo le fizične osebe – samostojni nosilci oziroma izvajalci pridobitne dejavnosti (ki ni kmetijska oziroma obrtna), torej imajo od članov Inženirske zbornice Slovenije pasivno volilno pravico za volitve elektorjev in člana državnega sveta le tisti člani, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojni nosilci oziroma izvajalci dejavnosti (samostojni podjetniki), ne pa tudi tisti, ki inženirsko oziroma geodetsko dejavnost opravljajo kot delojemalci. Delojemalci namreč svoje interese v državnem svetu izražajo preko reprezentativnih sindikatov (26. člen ZDSve).
ZUS-1 člen 22, 22/2.ZPP člen 86, 86/4, 142, 374, 374/2, 377.
ZUS-1 - revizija - postulacijska sposobnost strank - pravniški državni izpit
Le stranka, ki ima opravljen pravniški državni izpit, lahko sama vloži revizijo. V postopku revizije lahko stranko zastopa le pooblaščenec, ki ima opravljen pravniški državni izpit.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva pravic - zaslišanje strank - opravičilo stranke - zaslišanje le ene stranke - odsotnost z glavne obravnave zaradi bolezni
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama (glej na primer sklep Ustavnega sodišča Up 184/00 z dne 7.4.2003). Zaslišanje le ene stranke z obrazložitvijo sodišč, da tožencu njegovo zdravstveno stanje ni onemogočalo udeležbe na naroku za glavno obravnavo in da svojega izostanka ni "ustrezno" opravičil, pomeni zato kršitev načela kontradiktornosti postopka in enakega varstva pravic zaradi kratenja možnosti enakega obravnavanja strank pred sodiščem
obseg trditvenega in dokaznega bremena - izvedensko mnenje, pridobljeno izven pravde
Izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje, iz katerega rezultirajo tožbene trditve, predstavlja del tožbene trditvene podlage, ki ga je treba upoštevati v okviru uporabe določil 7. člena ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve - zavrženje zahteve - grožnje, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev pravnega posla - pravna narava odpisnega dovoljenja
Prvi odstavek 64. člena ZDen določa rok, v katerem mora biti najkasneje vložena zahteva za denacionalizacijo in ta rok se je za fizične osebe in osebe iz 14. člena ZDen iztekel 7.12.1993. Po tem roku je sicer še dovoljeno zahtevo popravljati, ni pa je dovoljeno vsebinsko razširjati tako, da bi se zahtevala denacionalizacija dodatnih parcel, ki s prvotno zahtevo niso bile zajete. To bi namreč pomenilo, da bi udeleženec zgolj s formalno vložitvijo zahteve dejansko lahko obšel določilo o zakonitem roku in ves čas postopka zahteval vrnitev še dodatnega (novega) premoženja.
Silo in (ali) grožnjo državnega organa ali predstavnika oblasti je treba presojati v smeri sklenitve konkretnega pravnega posla. Zato ne zadoščajo splošne razmere v povojnem času in tedanje favoriziranje državne lastnine kot tudi ne dejstvo, da so se na denacionalizacijskega upravičenca vršili pritiski zaradi pridobitve v državno lastnino drugo njegovo premoženje. Napake volje je namreč treba ugotoviti za vsak sklenjen pravni posel.
MEDVOJNI PROCESI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS24163
ZKP člen 371, 371/1-11. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKND) člen 1, 2, 3, 18. Uredba o vojaških sodiščih člen 13.
bistvena kršitev določb kazensklega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - kazniva dejanja zoper narod in državo - vojno zločinstvo - prepoved retroaktivnosti
V primeru kaznivega dejanja vojnega zločinstva retroaktivna uporaba zakonov ne more biti nezakonita, saj gre za kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, ki že kot tako ne more predstavljati nove pravne norme, temveč gre le za oživitev mednarodne pravne norme, ki je obstajala že prej ob upoštevanju primata mednarodnega vojnega prava nad nacionalnim pravom.
ZDavP člen 89.ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 86, 107, 107/1, 107/2. ZPPčlen 339, 339/2-14.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - pravno in dejansko stanje v času odločanja
Davčni dolg se lahko odpiše le, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, kar mora dokazati zavezanec.
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Sodišče mora v sklepu o priporu konkretizirati subjektivne in objektivne okoliščine, ki pri obdolžencu kažejo na realno nevarnost, da bo z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj nadaljeval.
renta - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - pogodba o poravnavi - sprememba rente - analogna uporaba določil ZOR
Za pogodbo o poravnavi veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega (prvi odstavek 1093. člena ZOR). Ker zakon za primer, ko pride po sklenitvi pogodbe o poravnavi do spremenjenih okoliščin, ne določa kaj drugega, bi torej po splošnih pravilih o razvezi ali spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin tožnik ne bil upravičen do zahtevka, kakršnega je uveljavil.
S pogodbo o poravnavi sta pogodbeni stranki uredili razmerje trajnega značaja. Dogovorili sta se namreč za plačevanje mesečne rente zaradi izgubljenega zaslužka tožnika. Razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin v takem primeru ne bi predstavljala (dokončne) ureditve razmerja med strankama, saj bi bilo treba drugačno višino rente določiti bodisi sporazumno bodisi s posredovanjem sodišča na zahtevo upravičene stranke. Tega sta se očitno zavedali tudi pravdni stranki, ki sta tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje sporazumno v določeni meri upoštevali spremenjene okoliščine za določeno časovno obdobje, sodišči prve in druge stopnje pa sta z analogno uporabo 196. člena ZOR tožniku dopustili zahtevek na spremembo pogodbe. Edino z analogno uporabo omenjenega zakonskega določila je namreč tožniku mogoče priznati pravico zahtevati spremembo dogovorjene rente.