Vse to so pomembne okoliščine, ki tožničin primer individualizirajo in ga uvrščajo med manj hude primere azbestne bolezni. Temu primerna je zato tudi odškodnina. Sodišče prve in druge stopnje sta ravnali pravilno, ko sta načelo objektivizacije višine odškodnine povezali z načelom individualizacije.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS19555
ZAzil člen 24, 24/3, 29, 29/4.ZMZ člen 140, 140/1.ZUS-1 člen 51, 51/2.
azil - zavajanje in zloraba azilnega postopka
Že zgolj eno neskladje glede pomembnih okoliščin v prosilčevih izjavah, ki ga prosilec v zvezi s svojo zgodbo ne zna logično pojasniti, zadošča za utemeljen sklep, da prosilec zlorablja azilni postopek.
pravice obrambe - zagovornik po uradni dolžnosti - zagovornik v interesu pravičnosti - pouk o pravici do zagovornika - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če obsojenec po pouku o pravici do zagovornika in tudi o tem, da se mu lahko postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če si ga po svojih gmotnih razmerah ne more plačati sam, ne zahteva postavitve slednjega, sodišče ne krši njegove pravice do obrambe s tem, da mu ga ne postavi.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 371, 371/1-11, 371/2. URS člen 25..
pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost - ogrožanje varnosti ljudi - pravica do pritožbe
Če gre za hudo ogrožanje varnosti ljudi (ponavljajočo se prodajo nevarnih drog, s katerimi se neposredno ogroža zdravje ljudi), zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj, kot v primerih kaznivih dejanj, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
ZOR člen 12, 16, 101, 156, 156/3.ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZUpr. ZaPDF. Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
razlaga pogodb - povrnitev škode - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi povzročanja škode - čezmerne imisije - izvajanje upravnih nalog - povzročitev škode z opravljanjem dovoljene dejavnosti
Drugotožena stranka je vedela, da bo šel daljnovod preko tožnikove hiše, pa ga je kljub poznavanju njegovih učinkov na bivanje pod njim, postavila. Še več, tožnika je celo zavajala, da "daljnovod ne bo škodljivo vplival na njihovo bivanje v stanovanjskem objektu in da zato lahko nadaljujeta z izgradnjo". Na ta način je kršila načelo vestnosti in poštenja in ravnala v nasprotju s standardom profesionalne korektnosti (kamor spada tudi zahteva biti obziren do okolja in do ljudi, čeprav so "na poti" tvojim poslovnim načrtom). Načelo prepovedi povzročanja škode (16. čl. ZOR) je v tem primeru potrebno razlagati tudi z občutkom za ta vprašanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med sodnikom razpravljajočega sodišča in pravdno stranko - majhno sodišče
Dejstvo, da je ena od strank postopka brat sodnice na istem sodišču, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, zlasti upoštevajoč majhnost pristojnega sodišča v A.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Sodišče s preklicem pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti ni kršilo določbe 54. člena KZ, saj ima sodišče le možnost, da podaljša rok za izpolnitev obveznosti, določene v pogojni obsodbi, če za to obstajajo razlogi.
Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije (po 2. odstavku 83. člena ZUS-1) je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče uvesti, niti o njej odločati. Ker revident v reviziji ne dokazuje in ne obrazlaga, niti ne trdi, da je podan kateri od razlogov po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
Ocenjevanje je opravilo strokovne narave in s samo oceno se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon varoval tožniku, niti se z oceno ne nalaga nobena obveznost.
ukrep urbanističnega inšpektorja - reformatio in peius
Revidentka v času inšpekcijskega pregleda in v času izdaje inšpekcijske odločbe za sporni objekt ni imela upravnega dovoljenja, ki bi ga glede na določbe ZUN morala pridobiti. Na tej dejanski podlagi je prvostopno sodišče presodilo, da je bila v obravnavani zadevi pravilo uporabljena določba 1. odstavka 73. člena ZUN, po kateri organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del.
Zaradi uveljavitve koristi otrok je zakonodajalec v številnih družinskih zadevah, v katerih so v ospredju koristi otrok, predpisal tesno sodelovanju med sedaj pristojnimi sodišči za urejanje te problematike s centri za socialno delo. Takšno sodelovanje je potrebno tudi tedaj, če stranka zahteva, naj se zaradi spremenjenih razmer izda nova odločba o stikih z otrokom.
ugotovitev državljanstva - revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme – zelo hude posledice za stranko
Če revident ne navede konkretnih posledic, niti ne trdi, zakaj bi bile posledice zanj zelo hude in se samo sklicuje na določbe 3. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, revizija po navedenem členu ni dovoljena.
Določba 7.a člena ZNZGP se na podlagi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ (Uradni list SFRJ, št. 56/54 in 57/55) v jugoslovanskem delu svobodnega tržaškega ozemlja (cona B) ni uporabljala do 7.10.1972. Novela te uredbe (Uradni list SFRJ, št. 51/72) je črtala izvzetje in uporabo tega dela člena 7.a ZNZGP, tako da se je del navedene zakonske določbe začel uporabljati v bivši coni B z dne 8.10.1972. S to Uredbo torej ni bila predpisana nacionalizacija, temveč je bila omogočena uporaba 7.a člena ZNZGP, s katerim je bila izvedena nacionalizacija. Ob izdaji odločbe 17.12.1973 je bil upravni organ pristojen za izdajo ugotovitvene odločbe, zato uveljavljani ničnostni razlog tudi po presoji revizijskega sodišča ni podan.
azil - ponovna prošnja za azil- okoliščine nastale pred izdajo predhodne odločbe - presoja upravičenih razlogov za zamolčanje - odločba Ustavnega sodišča
Pristojni organi morajo v postopkih po 41. členu ZAzil pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil iz upravičenih razlogov ni navedel.