Trditveno in dokazno breme za dokazovanje izpolnjenosti pogojev za dovolitev revizije (po 2. odstavku 83. člena ZUS-1) je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče uvesti, niti o njej odločati. Ker revident v reviziji ne dokazuje in ne obrazlaga, niti ne trdi, da je podan kateri od razlogov po 2. odstavku 83. člena ZUS-1, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
Ob upoštevanju določb prvega in drugega odstavka 623. člena ZOR se izkaže za zmotno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo plačilo določeno že zgolj z obračunom št. 10/94. Obračun je namreč sestavila tožnikova pravna prednica, toženka pa z njegovo vsebino ni soglašala in zato ni bilo podano pogodbeno soglasje glede obsega plačila. Pogodbeni stranki sta pogodbeno določili plačilo za dela, ki so razvidna iz predračuna z dne 12.7.1994 in se tako očitno znašli v situaciji, v kateri je bilo plačilo za določena dela urejeno s pogodbo, za (nekatera) dodatna dela pa plačilo ni bilo pogodbeno določeno. Sodišče bi zato moralo (ob pravilni uporabi materialnega prava) predvsem ugotoviti, za katera dela je bilo plačilo pogodbeno določeno, za ostala (dodatna dela) pa bi moralo določiti plačilo v skladu z drugim odstavkom 623. člena ZOR in nato odločati v okviru tožbenega zahtevka.
Ker ima nediferencirano navedena (ali nediferencirano določena) vrednost spornega predmeta enake posledice, kot če sploh ne bi bila navedena (ali določena), revizija ni dovoljena.
Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja člen 10, 10/1-11.
sofinanciranje izgradnje objektov in naprav iz proračuna
Investicija ni ovrednotena po tekočih cenah, kar je ena izmed obveznih sestavin investicijskega programa. Investicija zato ni predmet javnega razpisa po 2. točki le-tega.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - služenje vojaškega roka - krivdna odgovornost države - malomarnost poveljujočega - dvigovanje pokrova jaška - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - načelo individualizacije odškodnine
Tožena stranka je z opustitvijo ravnanj, ki bi jih bila dolžna storiti, neposredno povzročila nevarno situacijo. Pokrov dimenzij 2,5 x 2 m in težak približno 15 kg je postal "nevarna stvar" zaradi njenega protipravnega ravnanja. Če je tako, ji je mogoče očitati premajhno skrbnost pri vodenju aktivnosti v okviru služenja vojaškega roka in posledično malomarnost kot obliko krivde.
skrajšani postopek - sankcije za prekršek, ki jih je mogoče izreči v skrajšanem postopku - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče v skrajšanem postopku za prekršek ne sme izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu v številu, za katero se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Če v podatkih spisa, tudi tistih, ki jih je posredovala pošta, ni podlage za sklep, da se je poštna pošiljka z napovedjo pritožbe izgubila in tudi z ničemer drugim ni izkazano, da je napoved pritožbe bila dejansko vložena, sodišče prve stopnje ne krši določbe 368. člena ZKP, če izda sodbo brez obrazložitve.
Ker revidentka v reviziji le ponavlja zakonsko besedilo iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, da ima v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, pri tem pa sploh ne pojasni niti ne izkaže, v čem naj bi odločitev v tem upravnem sporu zanjo pomenila zelo hude posledice, po presoji vrhovnega sodišča ni izkazala obstoja pogojev za dovolitev revizije.
skrbništvo – določitev skrbnika za poseben primer – lastnost stranke v postopku
Položaj stranke v postopku za postavitev skrbnika za poseben primer gre le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo in osebi, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe v tem postopku ne morejo varovati svojih pravic in pravnih koristi, saj se o njih ne odloča.
ZP-1 člen 136, 136/1-2, 156, 156-3. URS člen 31. .
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - hitri postopek - postopek z zahtevo za sodno varstvo - redni sodni postopek - pravnomočno razsojena stvar - sodba, s katero se postopek ustavi
Čeprav ZP-1 splošne določbe o prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari ne vsebuje, pa ureja postopek ob ugotovitvi, da je bilo o isti stvari že pravnomočno odločeno. Postopanje v pravnomočno odločeni zadevi predstavlja kršitev po 3. točki 156. člena ZP-1, ki se uporablja tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo, zato je treba navedeno pravilo na tej podlagi spoštovati tudi v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.
Revizija je samostojno (izredno) pravno sredstvo s posebnim (in omejenim) obsegom izpodbijanja. Ker je njen predmet drugostopenjska sodba, se revident ne more sklicevati na "vso vsebino svoje pritožbe", s katero je izpodbijal sodbo prve stopnje. V reviziji je treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno navesti. To velja še posebej za revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijsko sodišče namreč po uradni dolžnosti pazi samo na pravilno uporabo materialnega prava.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - dogovor o pristojnosti
Upnik se je na dogovor o pristojnosti v pogodbi o leasingu skliceval šele v odgovoru na dolžnikov ugovor in med ostalimi listinami predložil tudi pogodbo. Glede na jasno vsebino 2. odstavka 62. člena ZIZ je bilo njegovo sklicevanje na dogovor o pristojnosti prepozno in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Krajevno pristojnost bi moralo presojati po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP o splošni pristojnosti po kraju toženčevega stalnega prebivališča.
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine.
Vsak očitek bistvene kršitve postopka je potrebno konkretizirati. Standardu obrazloženosti bistvenih kršitev postopka ne zadostuje, da tožnici zgolj navedeta, da sta prerekali določeno trditev. Morali bi tudi navesti, kdaj in na kakšen način naj bi to storili.
tržna inšpekcija - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme
Če tožnik kot predlagatelj začasne odredbe ne opredeli in navede elementa težko popravljive škode, že prvi zakonski pogoj za odložitev izvršitve upravnega akta ni izpolnjen.
ZP-1 člen 58, 60, 63, 63/8, 64. ZUP člen 68, 101, 101/2..
postopek o prekršku - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - odločanje prekrškovnega organa - preizkus pravočasnosti zadeve pri sodišču - smiselna uporaba ZUP - roki - štetje rokov - iztek roka
Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, se roki v postopku o zahtevi za sodno varstvo pred prekrškovnim organom iztečejo s pretekom prvega naslednjega delavnika, pri čemer ni pomembno, ali prekrškovni organ (policijska postaja) v teh dneh dela.