prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - sodni zaostanki - krajevna pristojnost
Delegacijski postopek ni namenjen razreševanju morebiti spornega vprašanja krajevne pristojnosti sodišča za postopanje v določeni zadevi, torej odločanju o ugovoru krajevne pristojnosti, saj imajo stranke za tak primer na razpolago po zakonu druga procesnopravna sredstva.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZUS-1 člen 74, 74/1.
oprostitev plačila sodnih taks - pravne osebe - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga - pritožbena novota
Bilanca stanja pritožnice na dan 31. 12. 2013 kaže, da ima pritožnica premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR za vsako zadevo ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev, niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi s finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti ali da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost.
Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa, navedbe glede nezmožnosti unovčitve premoženja in navedbe o upniku pritožnice Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogih za taksno oprostitev oziroma izjavah o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.
lastninjenje - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - imetnik pravice uporabe - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Upoštevajoč odločilno dejansko ugotovitev, da je bila tožnica (oz. njena pravna prednica) dejanska imetnica pravice uporabe na obeh spornih prostorih ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997), je zaključek, da je tožnica lastninsko pravico na njih pridobila na podlagi 3. člena ZLNDL, materialnopravno pravilen.
dohodnina - dovoljenost revizije - revizija brez razlogov - vrednostni kriterij - odpravnina - dokup zavarovalne dobe
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka v obravnavani zadevi trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije ni zadostila. V reviziji drugega odstavka 83. člena niti ne omenja, niti ne navaja izrecno in tudi ne opisno, na katerem od predpisanih pogojev dovoljenost revizije temelji. Ker ji je v plačilo naloženo 6.526,79 EUR, celotna dohodnina pa odmerjena na 36.352,27 EUR, vendar tega ne izpodbija v celoti, iz tožbe izhaja, da je spornih 19.002,59 EUR, revizija ni dovoljena, saj ta ne dosega cenzusa (20.000 EUR), določenega v 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Da bi bila revizija dovoljena po vrednosti, ne izhaja niti iz prvostopenjskega akta, s katerim ji je bila sicer dohodnina odmerjena v višini 36.352,27 EUR in v plačilo dodatno naloženo 6.526,79 EUR, ker revidentka ne izpodbija odmerjene dohodnine v celoti, niti ne izhaja iz revizije in tožbe, saj vrednost spornega predmeta v tožbi in reviziji ni izrecno označena, niti utemeljena oziroma je utemeljena v višini, ki ne presega 20.000,00 EUR.
ZPP člen 367a., 367c. OZ člen 191. ZPIZ-1 člen 275.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - vračilo preplačila - družinska pokojnina - neupravičena obogatitev - verzija - kondikcija
Ker je bilo o pravici do družinske pokojnine in njeni višini obeh tožnikov skupno in vsakega posebej v letu 2007 odločeno s pravnomočno odločbo in je bila tožena stranka na izplačilo tako določene družinske pokojnine pravnomočno vezana, odločitev o zastavljenih vprašanjih ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - nadurno delo - plačilo za nadurno delo - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - pogodbena odpoved nadomestilu za nadurno delo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do plačila nadur, kljub določbi v pogodbi, da je dolžan delati preko polnega delovnega časa brez posebnega nadomestila.
ZPP člen 224, 224/1, 243, 367a, 367a/1, 367c. ZPIZ-1 člen 144, 144/1.
predlog za dopustitev revizije - pravica do invalidnine - telesna okvara - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem - nesubstanciran dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca, glede na ugotovitev, da tožnikov dokazni predlog ni bil substanciran in je bil podan zgolj zato, ker sta invalidski komisiji organa tožene stranke, niso v nasprotju s citiranimi odločbami Ustavnega in Vrhovnega sodišča ter da za dopustitev revizije niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP.
ZSV člen 100. ZUPJS člen 45. ZDSS-1 člen 7, 7/3. ZUS člen 1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - socialni spor - upravni spor - institucionalno varstvo - obveznost plačila institucionalnega varstva
Začetek uporabe ZUPJS je bil določen s 1.1. 2012. Postopek v zvezi z obveznostjo plačila institucionalnega varstva v tej zadevi pa se je pričel že pred 6. 1. 2010, ko je bila izdana odločba centra za socialno delo v prvem postopku. Že zato se Upravno sodišče Republike Slovenije neutemeljeno sklicuje na določbe ZUPJS, saj se te pri odločanju v tem sporu ne morejo upoštevati.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - delovno razmerje za nedoločen čas - elementi delovnega razmerja - avtorska pogodba - prenehanje - zahtevek za ugotovitev nezakonitosti
Ker v obravnavani zadevi tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uveljavljala, je izpodbijana sodba pravilna in zakonita iz enakih razlogov, kot so navedeni v sodbah Vrhovnega sodišča VIII Ips 54/2014 in VIII Ips 45/2014.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - stopnja invalidnosti - ugotovitve tujih invalidskih komisij - dokazovanje - izvedenec
Pri vprašanju, ali je pri nekom nastopila invalidnost in katera stopnja invalidnosti, gre za materialnopravno vprašanje, ki ga lahko različne države s svojimi predpisi različno urejajo.
ZSPJS člen 7, 7/5, 9, 9/3, 13, 13/2. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih Priloga I. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del člen 14, 14/5. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 11, 11/1, 11/2.
javni uslužbenci - napredovanje v višji plačni razred - akt o sistemizaciji - policist
Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke neskladna z določbami
Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del
in
Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih
, bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZDR člen 4, 12. OZ člen 39, 86.
pogodba o zaposlitvi - ničnost pogodbe o zaposlitvi - razlogi za ničnost - obstoj delovnega razmerja - elementi
Vsaka pogodba, tudi pogodba o zaposlitvi, mora imeti dopustno podlago, torej dopusten namen, razlog (causo). Podlaga je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli. Nedopustna pa je tudi, če je zgolj navidezna ali celo neresnična. Pogodba o zaposlitvi je pogodba, s katero se ureja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, torej razmerje, katerega namen je, da se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Če namen strank ni urediti tako razmerje, pogodba o zaposlitvi nima podlage in je kot pogodba o zaposlitvi nična.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - dopolnitev starosti ob nastanku invalidnosti oz. izdaji odločbe
Ker tožniku zaradi dopolnjene starosti, kot jo določa 67. člen ZPIZ-1, kljub preostali delovni zmožnosti, ni bila zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do invalidske oziroma sorazmerne invalidske pokojnine.
pokojnina - odmera pokojnine - plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pokojninska doba - delovno razmerje - družbenik in poslovodna oseba
Dejstvo, da je zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo v razmerju do drugih zaposlenih. Izhajati je treba iz tožničinega statusa delavke v delovnem razmerju in ne iz statusa družbenice in poslovodne osebe. Kot delavka v delovnem razmerju pa ni oseba, ki bi bila dolžna prispevke obračunati in vplačati sama, saj je izplačevalec prispevkov za delavce delodajalec.
ZDR člen 6, 47, 112, 187. ZSDP člen 48, 113. ZPP člen 380, 380/2.
diskriminacija - pravica staršev do krajšega delovnega časa - delo s krajšim delovnim časom - izredna odpoved delavca - dopuščena revizija
Tožnik je pri delodajalcu uveljavljal pravico do dela s krajšim delovnim časom po, ki spada med ukrepe t.i. pozitivne diskriminacije. Tožena stranka ga je postavila v situacijo, ko se je moral odločati med tem, da sprejme delo na drugem delovnem mestu ali pa se pravici, ki jo je želel uživati, de facto odpove. Takšno nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnika omejevalo pri uveljavljanju njegove pravice, je treba obravnavati kot primer prepovedane diskriminacije, saj bi sicer pripeljalo do izničenja oziroma omejitve enakih možnosti in obravnavanja pri uresničevanju njegove pravice.
Tožnik je uveljavljal pravico iz starševskega zavarovanja, ki mu ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev pripada na podlagi samega zakona in ni stvar dobre volje njegovega delodajalca. Delodajalci zato delavcem izrabe te pravice ne smejo preprečevati ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicujejo ali izgovarjajo na potrebe delovnega procesa.
zastaranje postopka o prekršku - zastaranje pregona – pretrganje zastaranja - kršitev materialnih določb zakona
Med dejanjema, ki merita na pregon storilca prekrška, to je posredovanjem zahteve za sodno varstvo pristojnemu sodišču dne 11. 10. 2007 in pridobitvijo seznama vodenih postopkov o prekršku dne 4. 6. 2009, nista minili dve leti, zato je bil tako imenovani relativni zastaralni rok iz prvega odstavka 42. člena ZP-1 pretrgan in je zastaranje začelo teči znova.
ZUTD člen 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - mirovanje pravic
Tožnikovo nestrinjanje s postopki druge toženke v zvezi z njegovim bolniškem staležem oziroma vzrokom za nezmožnost za delo ne more vplivati na odločitev o prepozni tožbi zoper drugo toženko. Ne glede na to, ali je tožnik tudi v obdobju od 16. 10. 2009 obiskoval zdravnika in se zdravil, za ta čas ni predložil listin o začasni nezmožnosti, zadnjič priznana začasna nezmožnost pa se nanaša na obdobje do 16. 10. 2009.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - konkludentna dejanja - rok za vložitev tožbe - poprava tožbe
Tožnik odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni prejel, pač pa ga je direktorica nagnala iz njegove pisarne - predhodno so zamenjali ključavnico na vratih - in mu rekla, da ga ne želi več videti. Rok za vložitev tožbe bi ob takem ravnanju lahko pričel teči s tem dnem, če ne bi bilo prav nobenega dvoma, da toženka tožniku prekinja delovno razmerje. Toženka se je s tožnikom oziroma njegovim pooblaščencem za ureditev delovnopravnih vprašanj - o načinu in datumu prenehanja delovnega razmerja - dogovarjala še kasneje, po tem dogodku, zato je bil tožnik upravičeno v dobri veri, da delovno razmerje še traja.
V popravljeni tožbi je tožnik ponovil vse, kar je navedel v prvotni, nepopolni
tožbi in jo dopolnil, kot mu je s sklepom naložilo sodišče. Namen izročanja vlog sodišču v več izvodih je seznanitev stranke z navedbami, ki jih nasprotna stranka podaja v vlogi. Tej zakonski zahtevi je bilo zadoščeno, zato je revidentkin očitek kršitve v zvezi z nepopolno vlogo neutemeljen.
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačevana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi oziroma pred podajo le-te. Le na tak način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca.