pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine - upoštevanje drugih kazenskih postopkov
Utemeljevanje pripornega razloga ponovitvene nevarnosti z udeležbo obdolženca v predhodnih in vzporednih postopkih je dopustno, ko je storitev kaznivih dejanj, ki so predmet teh postopkov, že bila predmet sodne presoje in so ugotovljena vsaj s stopnjo verjetnosti, ki jo zahteva dokazni standard utemeljenega suma.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS1015222
URS člen 2, 15, 15/3, 19, 19/1, 32, 32/1. ZMZ člen 51, 51/1-2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
prosilec za mednarodno zaščito - zakonito izrečen ukrep omejitve gibanja - sporen način izvrševanja izrečenega ukrepa - test sorazmernosti- poseg v osebno svobodo
V obravnavani zadevi glede na vse okoliščine primera odločitev tožene stranke, da se tožniku izreče ukrep omejitve gibanja v Centru za tujce, sama po sebi še ne pomeni nezakonitega ukrepa, temveč le, da je ta ukrep znotraj Centra za tujce v obravnavanem primeru izvajal na nesorazmeren način. Tožena stranka pri tem ne more načina izvrševanja ukrepa omejitve gibanja v Centru za tujce opravičevati s splošnim režimom v Centru za tujce, saj je treba, tako kot je to navedlo že Ustavno sodišče v odločbi Up-21/11-12, razlikovati med tujci, ki so v postopku odstranitve iz države, in prosilci za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 100, 100/1. ZPP člen 86, 86/4.
predlog za obnovo postopka pred sodiščem prve stopnje, ki ga je vložila stranka sama - izredno pravno sredstvo- postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Predlog za obnovo postopka pred sodiščem prve stopnje lahko vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - bolezen stranke v postopku
Predlagana delegacija pristojnosti sodišča je smotrna zato, ker bo predlagateljici nedvomno zelo olajšala dostop do sodišča, pri čemer določitev pristojnosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici (glede na prometne povezave) tudi ne more predstavljati nesorazmernega bremena za nasprotna udeleženca, ki prebivata v bližini Jesenic.
revizija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi za revizijo
Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, toženka pa v reviziji (vsebinsko gledano) zatrjuje drugačna relevantna dejstva, kot predstavljajo podlago odločitve nižjih sodišč o zadevi. Zato revizijskih trditev o dejstvih pri odločanju ni mogoče upoštevati.
ZKP člen 265, 265/1, 371, 371/1-8, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - - preiskava vozila - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Psihiatrični pregled obdolženca sme sodišče odrediti zaradi suma, da je bila ob storitvi kaznivega dejanja njegova prištevnost okrnjena ali ker se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka, ne pa da bi se ugotavljalo, zakaj je obsojenec v predkazenskem postopku in pred preiskovalno sodnico (po navedbah obrambe) neresnično izpovedoval.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Ni dolžnost žrtve, da se pred obdolžencem umika in beži iz lastnega stanovanja v drugo državo, temveč je država tista, ki mora zagotoviti vsakomur varnost v lastnem domu. Tega pa v konkretnem primeru ni mogoče storiti drugače, kot z odreditvijo in kasnejšim podaljšanjem pripora.
Tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode, je pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode. Popolnoma izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine, za kar se zavzema revident, zato ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami.
predlog za dopustitev revizije - sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov
Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni v tem zakonu določeno drugače (drugi odstavek 19. člena ZST-1). V istem postopku se na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 20. člena ZST-1). Citirane določbe ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta odkazujejo na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka. Določba prvega odstavka 20. člena ZST-1, pri odmeri takse pride v poštev šele v primeru, če določbe pravdnega postopka ne urejajo načina ugotavljanja vrednosti zahtevka oziroma predmeta, kadar gre za več zahtevkov oziroma predmetov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017466
OZ člen 33, 33/1. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41.
predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanju
Ugotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave.
Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Le formalno in vsebinsko tako izpolnjeni pogoj pomeni pravico, ki preprečuje izvršbo.
Dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih - prisilnih hipotek ni pomembna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007350
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2.
kršitev kazenskega zakona - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kaznivo dejanje zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje po drugem odstavku 192. člena KZ-1 je storjeno, če obsojenec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017410
ZD člen 10, 10/2. ZZZDR člen 12. ZPP člen 286b.
dedna pravica - obstoj dedne pravice - predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - grajanje procesnih kršitev v reviziji
Po drugem odstavku 10. člena ZD je zunajzakonska skupnost glede pravice do dedovanja izenačena z zakoncema, ki imata po določbi prvega odstavka 10. člena ZD drug po drugem dedno pravico. Ker gre v konkretnem primeru za spor o obstoju dedne pravice, sta morali sodišči nižjih stopenj pri reševanju predhodnega vprašanja uporabiti določbo drugega 10. člena ZD in ne določbe 12. člena ZZZDR, kot to zmotno uveljavlja revidentka. Ta namreč opredeljuje pravne posledice zunajzakonske skupnosti v družinskem pravu, medtem ko glede pravnih posledic izven družinskopravnih razmerij napotuje na določbe drugih zakonov. V konkretnem primeru je to drugi odstavek 10. člena ZD.
Kasnejše grajanje kršitve postopka, vključno v pravnih sredstvih, je upoštevno le, če stranka teh kršitev ni mogla navesti brez svoje krivde. Ker pri zatrjevani kršitvi ne gre za kršitev postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, bi jo morala revidentka grajati najkasneje v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, česar pa ni storila. Posledično revidentka omenjene kršitve ne more uveljavljati šele v reviziji.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj lahko to pravico stranke uresničujejo z institutom izločitve sodnika.
Znanstvo med sodniki in strankami postopka, ki temelji na opravljanju njihovega poklica, torej kolegialni odnosi, običajni med člani pravniškega poklica, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP.
V primeru, ko so podane okoliščine za ničnost pravnega posla po 86. členu OZ, tožniku ni treba postaviti vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - spor iz razmerij med starši in otroki - bivališče strank v postopku
Predlagana delegacija je smotrna, zlasti glede na naravo zadeve - postopek za izdajo sklepa o sporazumu glede varstva in vzgoje mladoletnih hčerk predlagateljev, plačevanja preživnine zanju in ureditve stikov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zapuščinski postopek - bivališče dedičev
Stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču na Ptuju je že predložena smrtovnica za zapustnico, na relevantnem teritoriju tega sodišča pa tudi prebivajo potencialni dediči.
Vsebino elektronskega sporočila toženke z navedbo določenega hotela, cene in zahtevo za rezervacijo termina je tudi po določbah OZ treba šteti za predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe - torej za zavezujočo ponudbo (22. in 25. člen OZ), s sprejetjem katere je pogodba sklenjena.