PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE
VS2007343
ZP-1 člen 65, 65/4. URS člen 22, 29. EKČP člen 6.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obdolženca - ustna obravnava
Izvedba ustne obravnave je potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov - pravica do poštenega sojenja - odločanje o dokaznem predlogu - vnaprejšnja dokazna ocena - odgovornost pravne osebe - ekskulpacijski razlog
Ker je storilec obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov utemeljil s potrebno stopnjo verjetnosti, bi moralo sodišče predlagane dokaze izvesti, presoditi ali je zatrjevano dejstvo podano ter nato ob upoštevanju vseh relevantnih dejstev presoditi ali je storilec odgovoren za očitani mu prekršek.
Sodišči sta na podlagi obsojenčevega preteklega ravnanja, ko se je izognil prestajanju kazni zapora, tako da sodišču ni bil dosegljiv in kljub razpisani mednarodni tiralici ni bil izsleden, ter se je v Republiko Slovenijo vrnil potem, ko je izvršitev zaporne kazni zastarala, utemeljeno presodili, da je z veliko verjetnostjo mogoče sklepati na nevarnost, da bi obsojenec tudi v obravnavani zadevi, z namenom izogniti se prestajanju zaporne kazni, pobegnil.
URS člen 155. ZV-1 člen 136, 137, 149. ZVO-1 člen 164. ZGD-1 člen 7, 472, 529, 529/2. Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije člen 12c.
dopuščena revizija - koncesija za rabo vode - nadomestilo za omejeno rabo prostora - zavezanec - exceptio illegalis - spregled pravne osebnosti - upravljanje kapitalskih naložb države - načelo prepovedi retroaktivnosti
Država toženi stranki s podzakonskim aktom ne more naložiti plačila kot obvladujoči družbi koncesionarja. Četudi je tožena stranka večinski družbenik koncesionarja, je z zavezo za plačilo nadomestila iz 12.c člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije uveljavljen nedopusten spregled pravne osebnosti (da mora sporno nadomestilo plačati večinski družbenik koncesionarja). Edini, ki bi bil morda lahko zavezan za plačilo spornega nadomestila, je koncesionar sam in ne njegov večinski družbenik.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni presodilo bistvenih pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti samostojnega podjetnika posameznika za očitani prekršek, zato ocena sodišča ni v skladu s standardom obrazloženosti sodbe, s katero sodišče odloča o zahtevi za sodno varstvo.
Materialno procesno vodstvo sodišča ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost njenih pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence upravni postopek - sklep o preiskavi - izločitev uradne osebe - odklonitveni razlog za izločitev uradne osebe - dvom v nepristranskost uradne osebe - zloraba procesnih pravic
V nasprotju z namenom instituta izločitve bi bilo, da bi stranka, kljub temu da za obstoj odklonitvenih razlogov ve, z njihovim uveljavljanjem lahko čakala do faze postopka, ko bi lahko izključno preko instituta izločitve organu de facto preprečila učinkovito nadaljevanje postopka. Špekulativno ravnanje stranke pri (ne)podajanju zahteve za izločitev zato predstavlja zlorabo procesnih pravic in ne more biti pravno varovano.
Šele po koncu zbiranja dokazov za določeno dejstvo (ter ugotavljanja morebitnih novih dejstev) je mogoče, upoštevaje vsak dokaz posebej in vse dokaze v medsebojni povezavi, opraviti končno subsumpcijo dejstev pod pravno normo ter sprejeti končno odločitev. Šele v tem delu postopka lahko pride do izraza morebitna pristranskost odločevalca, saj njegova seznanjenost z okoliščinami izven nabora dokaznega gradiva ali njegov osebni odnos do stranke lahko vplivata na percepcijo in interpretacijo dokazov.
Za izločitev predstojnika oziroma uradne osebe iz odklonitvenih razlogov podan resen dvom o njeni (subjektivni) nepristranskosti. Upoštevaje nizko stopnjo subjektivne presoje okoliščin, na podlagi katerih se uvedeta postopek in preiskava, bi morala tožnica z visoko stopnjo konkretizacije navesti dejstva, ki naj bi že v tej fazi postopka utemeljevala dvom v nepristranskost uradne osebe.
stroški postopka – kdo plača stroške postopka – sklep o stroških - odločanje sodišča - prepoved reformatio in peius
Pravilna je ugotovitev vložnika zahteve za varstvo zakonitosti, da sodišče v obravnavanem primeru o stroških postopka ni odločilo, ker odločitve o njih ni zapisalo v izreku sodbe. Vendar pa uveljavljane kršitve Vrhovno sodišče ne more odpraviti z razveljavitvijo obsodilnega dela izpodbijane pravnomočne sodbe, kakor predlaga vložnik, ker sodišče ob ponovnem odločanju o prekršku ne bi moglo odločiti o delu stroškov, ki se nanašajo na prekrška, v zvezi s katerima je bil postopek ustavljen. Vrhovno sodišče pa izpodbijane pravnomočne sodbe v celoti ne more razveljaviti, ne da bi s tem ravnalo v škodo storilca prekrška, ter s tem kršilo določbo dvanajstega odstavka 65. člena v zvezi s 171. členom ZP-1.
ZP-1 čken 145, 145/1, 158, 158/4. ZST-1 člen 34, 34/3.
izpodbijanje odločitve o sankciji - sklep o stroških
Odločitev sodišča, ki je odmero stroškov, nastalih v postopku z zahtevo za sodno varstvo, naložilo prekrškovnemu organu ni pravilna. Sodišče bi moralo v izreku sodbe odločiti ne le o obveznosti plačila sodne takse, temveč bi sodno takso moralo odmeriti tudi po višini.
V obravnavanem primeru najemna pogodba ni bila razveljavljena niti razvezana. Prav tako ni mogoče govoriti o naknadni nemožnosti izpolnitve (druge) stranke. V kolikor so bili dejansko dani v najem poslovni prostori, po površini manjši od prostorov, navedenih v najemni pogodbi, bi to pomenilo, da je imela najemodajalčeva izpolnitev (stvarno) napako.
Zakonska določba iz prvega odstavka 597. člena OZ, da najemnik zahteva znižanje najemnine, pove, da gre za tožbeno oblikovalno pravico: stranka lahko znižanje najemnine zahteva le od sodišča, ne more pa ga doseči sama z enostransko izjavo. V sodnem postopku lahko najemnik zahtevo za znižanje najemnine uveljavi le z oblikovalno tožbo. Takšen zahtevek pa v konkretnem primeru ni bil postavljen. Zahtevek za plačilo „preplačanih“ najemnin, obratovalnih stroškov ter stroškov hišne uprave, kot ga je postavila tožeča stranka, je namreč po svoji naravi dajatveni zahtevek.
ZP-1 člen 14, 14/3, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti
Sodišče v obrazložitvi sodbe ni presodilo relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, ki se nanašajo na razbremenitev odgovornosti pravne osebe za očitane prekrške.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – prekoračitev obdolžilnega predloga - prepoved reformatio in peius
Tako prekrškovni organ kot sodišče smeta na podlagi ugotovitev dokaznega postopka opis dejanskega stanja prekrška prilagoditi, vendar morata poleg pravice storilca do izjave v tem primeru upoštevati tudi prepoved reformatio in peius. Plačilnega naloga oziroma odločbe o prekršku ne smeta spremeniti v storilčevo škodo, odločitev pa mora ostati tudi znotraj istega historičnega dogodka.
ZJN-1 člen 3, 3/1, 3/1-3, 130, 130/5. ZJF člen 50.
dopuščena revizija - javna naročila - veljavnost pogodbe - pogodba o oddaji javnega naročila - obličnost - oblika pogodbe o oddaji javnega naročila - gradbena pogodba - dodatna dela - dogovor o izvedbi dodatnih del - ustna pogodba - nadzorni organ - pooblastila nadzornega organa
V postopkih javnega naročanja je šteti, da je obličnost z zakonom določena „le“ ad probationem, kar pomeni, da je njen namen olajšati strankam dokazovanje obstoja pogodbe.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev poslovno nesposobnih oseb - fizična oseba - pravna oseba
Pri fizičnih osebah je ne samo možno, ampak je povsem običajno, da je lahko hkrati poslovno nesposobna in da ji je postavljen zakoniti zastopnik. Osebam, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, center za socialno delo postavi skrbnika. Te osebe so še naprej poslovno nesposobne. Drugače je pa pri pravnih osebah. Če ima zakonitega zastopnika, ne more biti poslovno nesposobna. Svojo poslovno sposobnost črpa iz sposobnosti svojih organov. Čim jih ima, je tudi že poslovno sposobna. Zato je pravilno takšno tolmačenje določbe drugega odstavka 362. člena OZ, da je imel zakonodajalec z njo v mislih le fizične osebe.
ZFPPIPP člen 19, 19/1, 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 257, 260, 260/1, 260/1-4, 261, 264, 264/2, 265, 271.
dopuščena revizija - zavarovanje terjatev - tožba za razveljavitev plačila - predhodna odredba - prepoved organizaciji za plačilni promet - zastavna pravica - ločitvena pravica - začetek stečajnega postopka
Z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika, ki je opravljen z vročitvijo sklepa o predhodni odredbi organizaciji za plačilni promet, upnik pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na denarnih sredstvih dolžnika.
S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo namreč ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o prodaji nepremičnin - izpolnitev pogodbenih obveznosti - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba
Ker je drugi (dodatni) sklep o prodaji postal pravnomočen, sama prodaja pa je bila opravljena v skladu s tem sklepom, saj v postopku ni bilo nikoli izpodbijano, da sporni nepremičnini nista »neprodani«, je tudi sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe pravilen in zakonit. Sodišče pred izdajo tega sklepa namreč zgolj preveri, če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji (1. točka), če je vsebina pogodbe v skladu z ZFPPIPP (2. točka) ter če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi, kadar zakon to zahteva (3. točka)(sedmi odstavek 341. člena ZFPPIPP).
Ko je tožeča stranka plačala toženi stranki znesek DDV, vračunan v najemnino, je bila tožena stranka že s samim plačilom DDV okoriščena, saj prejetega zneska iz naslova DDV ni bila dolžna odvesti v državni proračun. Tako je ravnala v pravni zmoti. Na tako svoje ravnanje bi se morda lahko uspešno sklicevala, če ne bi imela možnosti, da napako popravi. Tega pa tožena stranka niti ni trdila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Pravila ZPP o krajevni pristojnosti so prisilne narave in jih (razen v primeru sporazuma o krajevni pristojnosti) ni mogoče spreminjati, zato tožnikovo soglasje za prenos krajevne pristojnosti ni odločilno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007339
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 38, 261, 261/1. ZFPPIPP člen 97, 98, 101, 102, 102/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja – jemanje podkupnine – uradna oseba - stečajni upravitelj - pomoč - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na to, da je stečaj le generalna izvršba, je položaj stečajnega upravitelja v bistvenem podoben položaju (sodnega) izvršitelja, zato sodi stečajni upravitelj v krog tistih oseb, ki izvajajo javna pooblastila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - združitev pravd za skupno obravnavanje
Razlog za delegacijo je lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči, toda le izjemoma, saj je uresničitev možnosti, da bi se več pravd združilo za skupno obravnavanje, odvisna od presoje sodišča, na katerega je predlagan prenos pristojnosti, ali bi bilo glede na določbo 300. člena ZPP z združitvijo mogoče doseči pospešitev obravnavanja ali zmanjšanja stroškov postopka.