Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je odločitev višjega sodišča, ki se nanaša na določila 5. in 6. točke 14. člena Splošnih pogojev PG-NE/06-11 v zvezi z obveznostjo izplačila invalidnine v primeru smrti zavarovanca po preteku treh let od nezgode, materialnopravno pravilna.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno odločilo o neobstoju toženčeve odgovornosti iz naslova meničnega poroštva.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – poneverba
Dvigovanje družbinega (tujega) denarja, s strani obsojenca kot edinega lastnika in direktorja družbe, ki nima podlage v poslovanju družbe oziroma dvigovanje denarja brez namena vračila le-tega, je protipravno ravnanje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 54. ZON člen 92, 92/1, 93.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - škoda, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst - odgovornost države - objektivna odgovornost - krokarji - skrbnost dobrega gospodarja
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali solastniki nepremičnine, katere vrednost se je povečala, vlagatelju za povečanje te vrednosti odgovarjajo solidarno, po enakih delih ali v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZMed člen 2, 46, 65, 66, 83, 97, 105, 106, 109.
dovoljenost revizije - izvajanje radijske dejavnosti - vrednostni kriterij - pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - navedba vrednosti spora na reviziji - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso verjetno izkazane - zelo hude posledice niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Predmet spora je presoja zakonitosti odločbe, s katero je bilo revidentki v okviru strokovnega nadzora naloženo, naj odpravi kršitev dovoljenja za opravljanje radijske dejavnosti. Ker v tej odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen.
Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve, ni mogoča presoja dovoljenosti revizije po tej določbi, zato revidentka ni izkazala uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker izpodbijana odločba v ničemer ne posega v dolžino (obseg) oglasnih blokov ali način njihovega trženja in je določitev dolžine in količine oglasnih blokov stvar revidentkine programske politike, posledice, ki jih revidentka navaja kot zelo hude, v zvezi z morebitnim skrajšanjem oziroma podaljšanjem časa posameznega oglasnega bloka in posledično morebitna izguba poslušalstva, niso neposredne posledice akta, ki je predmet upravnega spora. Poleg tega revidentka z obširnimi navedbami glede morebitnih finančnih posledic spremembe oglaševanja ni izkazala, da bi zanjo dejansko nastale takšne zelo hude posledice, saj niti s stopnjo verjetnosti ni izkazala, da bodo njeni dosedanji oglaševalci odstopili od pogodb, in da ji zato grozi izpad dohodka.
ZIZ člen 15. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3. ZS-H člen 24, 24/1. Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin člen 8, 8-27.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - krajevna pristojnost - območje krajevne pristojnosti - stalno prebivališče dolžnika
Ker vlada ni izdala uredbe, s katero bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve tega zakona. Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007388
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 307, 307/1, 307/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - zakonski znaki kaznivega dejanja - hudodelska združba
V subjektivnem pogledu ni treba, da se člani hudodelske združbe med seboj poznajo, morajo pa vedeti za obstoj združbe. Za hierarhično urejene hudodelske združbe je značilno, da so osebe, ki so višje na hierarhični lestvici znotraj hudodelske združbe, običajno v stikih zgolj s tistimi, ki so jim neposredno podrejeni.
ZDen člen 25, 25/1, 26, 51, 60. ZOR člen 210. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - verzija - kondikcija - vlaganja v denacionalizirano nepremičnino - ničnost prodajne pogodbe - povrnitev vlaganj - denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v denacionalizacijskem postopku
ZDen vsebuje posebna pravila glede vračanja nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno povečala (25. člen ZDen) ali zmanjšala (26. člen ZDen). Vprašanja vračanja nepremičnine, njene vrednosti in morebitnega plačila zaradi razlike v vrednosti se rešujejo v denacionalizacijskem postopku med strankami tega postopka z odločbo o denacionalizaciji ali z dopolnilno odločbo. Tožnika v denacionalizacijskem postopku nista sodelovala, saj sta v nepremičnino vlagala po uveljavitvi ZDen, ko sta sklenila prodajno pogodbo, za katero se je šele kasneje, po opravljenih vlaganjih ugotovilo, da je nična. Tožnika obogatitev tožene stranke vidita v tem, da je zaradi njunih vlaganj v denacionalizacijskem postopku dobila vrnjeno več vredno nepremičnino.
Po 210. členu ZOR je pridobitelj dolžan nadomestiti vrednost dosežene koristi. To korist je sodišče druge stopnje ugotavljalo na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDen. Takšno izhodišče je napačno, saj je pravila, ki veljajo za vračanje premoženja v postopku denacionalizacije, enostavno „preslikalo“ na razmerje med pravdnima strankama, ki nista v razmerju upravičenca in zavezanca za vrnitev podržavljenega premoženja.
OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije - hrup - škoda, ki presega običajne meje - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - odstop od sodne prakse - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev dokazne ocene - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je odškodnina je odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso in ker tudi glede ostalih vprašanja pogoji za dopustitev revizije niso podani, je bil predlog zavrnjen.
ZDDV 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, c, 167, 168, 168/a, 178, 205, 220, 226. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
ZDavP-2 člen 79, 79/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 28.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - ugovor retroaktivne uporabe zakona - pomanjkanje izrecne določbe nacionalnega prava - načelo dobre vere - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neobičajna poslovna praksa - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - odmera stroškov upravnega postopka
Nacionalni organi in sodišča morajo pri dobavi znotraj EU davčnemu zavezancu zavrniti uporabo pravice do odbitka vstopnega DDV, tudi kadar nacionalno pravo ne vsebuje določb o taki zavrnitvi, če se na podlagi objektivnih elementov ugotovi, da je ta davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je s transakcijo, na katero se sklicuje pri utemeljitvi navedene pravice, sodeloval pri utaji DDV, storjeni v okviru dobavne verige.
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa pri poslovanju, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
Za izpodbijanje očetovstva je treba vložiti oblikovalno tožbo, na kar napotuje 98. člen ZZZDR, ki se glasi: „Otrok lahko s tožbo izpodbija, da je njegov oče tisti, ki po tem zakonu velja za njegovega očeta“.
OZ člen 133, 133/3. ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - kršitev pravic osebnosti - pravica do zdravega življenjskega okolja - prekomerne imisije - hrup - škoda, ki presega običajne meje - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitev pravic osebnosti - odstop od sodne prakse - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev dokazne ocene - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je odškodnina je odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso in ker tudi glede ostalih vprašanja pogoji za dopustitev revizije niso podani, je bil predlog zavrnjen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča
Trditve nasprotnih udeležencev, ki se nanašajo na samo hitrost postopka, odločanje o pospešitvenih sredstvih in obrazložitev teh odločb, način vodenja postopka ter način poslovanja sodnega osebja s strankami za odločitev o delegaciji pristojnosti po 67. členu ZPP niso pravno odločilne. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Enako velja za trditve o procesnih razpolaganjih predlagateljev v različnih postopkih.
revizija vložena po pooblaščencu - dokaz o opravljenem državnem izpitu
V upravnem sporu mora stranka, ki sama vloži revizijo, oziroma njen pooblaščenec, ki ni odvetnik, reviziji priložiti dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če dokaz, ki to izkazuje, reviziji ni priložen, Vrhovno sodišče revizijo zavrže.
dopuščena revizija - dedovanje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - odpoved dedovanju - obligacijske pravice
ZD ne ureja vprašanja prijave terjatev v zapuščino, saj to ni predmet dednega prava, pač pa obligacijskega prava. S tem, ko se je mati odpovedala dedovanju (in s tem v bistvu prenehala biti stranka zapuščinskega postopka), se ni odpovedala tudi svoji obligacijski terjatvi do pokojnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - bivališče pravdne stranke
Po presoji Vrhovnega sodišča predlagana delegacija v tej fazi postopka ne bi bila niti smotrna niti ekonomična, in to kljub temu, da tožnica ne prebiva več na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča, zaradi česar ji prihod na to sodišče gotovo predstavlja določeno breme in stroške.
SPZ člen 75, 75/1. ZPP člen 287, 287/2. ZGO-1 člen 64, 66.
povrnitev premoženjske škode - manjvrednost nepremičnine - stanovanjska hiša - odvzem svetlobe - imisije - prepovedane imisije - krajevno običajna mera - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje - izvedba predlaganih dokazov
V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.