OZ člen 352. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15, 378.
zastaranje odškodninske terjatve - rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni zastaralni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - razlogi o odločilnih dejstvih
Pravilno je materialnopravno stališče nižjih sodišč, da je tudi ob upoštevanju (naj)kasnejšega datuma (27. 7. 2005), zastaranje nastopilo pred vložitvijo tožbe. Ker je bilo zdravljenje tožničinega posttravmatskega sindroma 27. 7. 2005 nedvomno zaključeno in je bila tožba vložena 29. 7. 2008, je triletni subjektivni zastaralni rok potekel pred njeno vložitvijo (prvi odstavek 352. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017408
ZPP člen 371, 371/2, 374, 374/3. ZLNDL člen 3. SPZ člen 105 - 127. ZVetl člen 20, 23, 23/5.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - del stavbe, na katerem ni vzpostavljena etažna lastnina - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - sklepčnost tožbe - vzpostavitev etažne lastnine
Dejstvo, da se je tožničina pravica uporabe (oziroma njene pravne prednice) na spornem poslovnem prostoru ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico (3. člen ZLNDL), še ne pomeni, da je tožnica takrat postala tudi lastnica solastniškega deleža nepremičnine. Ugotovitev, da je tožnica lastnica spornega poslovnega prostora s pripadajočim delom zemljišča, ni enako kot ugotovitev, da je tožnica solastnica celotne nepremičnine (del katere je sporni poslovni prostor) v idealnem deležu, glede na razmerje spornega poslovnega prostora in izmere celotnega objekta.
ZZK-1 člen 30, 37, 40, 40/1, 40/2, 146, 148. ZDPN-2 člen 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni predlog - priloge - potrdilo o plačilu davkov - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - davek na promet nepremičnin - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice
Ni mogoče pritrditi stališču zahteve za varstvo zakonitosti, da je tedaj, ko se vpis predlaga na podlagi sodne poravnave, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice in ki se glede na drugi odstavek 40. člena ZZK-1 šteje za pravnomočno sodno odločbo, kot v obravnavani zadevi, treba priložiti tudi potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin, ki ga sicer predvideva 37. člena ZZK-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/4. ZPP člen 92, 92/2, 98, 98/1, 98/2.
revizija - pooblaščenec - ni pooblastila – novo pooblastilo
Vrhovno sodišče tudi v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, začasnega zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1.
spor o pristojnosti - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - predhodno vprašanje - stvarna pristojnost
Okrajno sodišče v Ljubljani je izločilo zahtevek na ustavitev izvršbe in ga poslalo izvršilnemu oddelku, saj se nanaša na že odprt postopek VL 44733/2010. Za zahtevek na ugotovitev delne ničnosti Pogodbe pa ni podana pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani, saj ne gre za spor, ki bi nastal med izvršilnim postopkom niti zaradi njega (63. člen ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007378
ZKP člen 265, 265/1, 342, 371, 371/1-11, 427. KZ-1 člen 20, 20/2. URS člen 22, 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi – pravice obrambe - načelo kontradiktornosti - dokazni postopek - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - izvedenec psihiatrične stroke - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - sostorilstvo
T
udi v primeru, ko obdolženec ne izpolni zakonskih znakov kaznivega dejanja, pač pa njegova odgovornost temelji na določbah KZ-1 o sostorilstvu ali udeležbi, mora biti v izreku sodbe navedeno konkretno ravnanje obdolženca.
Odločitev oziroma volja izvršiti dejanje je za obstoj sostorilstva ključnega pomena; ta (subjektivni) element omogoča, da se posamezniku pripišejo ravnanja drugih, kakor da bi bila njegova. Velja pa tudi obratno – ravnanja, s katerimi drugi ne soglašajo oziroma ki pomenijo (naklepno ali malomarnostno) prekoračitev skupne odločitve oziroma načrta (t. i. eksces), se smejo pripisati le tistemu, ki jih je sam izvršil.
Če želi obramba doseči odreditev psihiatričnega pregleda, po prvem odstavku 265. člena ZKP zadošča, da vzpostavi sum neprištevnosti oziroma zmanjšane prištevnosti. Zato je stališče, da bi obramba morala z zdravniško dokumentacijo izkazati, da je imel obsojenec duševno bolezen, zmotno. To bi pomenilo, da bi morala obramba z verjetnostjo, ki se približuje gotovosti, ovreči domnevo prištevnosti, kar pa daleč presega dokazno breme, ki ga obrambi nalaga zakon.
zahteva za izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti - poimensko določen sodnik - okoliščine, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost vodenja postopka
Pritožnik ni izkazal okoliščin, ki bi vzbudile dvom o nepristranskosti sodnic: da bi med upravnim sodiščem in toženo stranko v tej zadevi potekale nedovoljene komunikacije, še manj pa, da bi take komunikacije v neki drugi zadevi pred sodiščem prve stopnje potekale med izločevanimi sodnicami.
Drugi izločitveni razlog, ki ga navaja, namreč, da je nedovoljena komunikacija izločevanih sodnic razvidna iz poziva sodišča njemu kot tožniku z dne 20. 10. 2014, v katerem ga poziva, ali glede na odgovor tožene stranke na tožbo še vztraja pri tožbi in da naj to sporoči v postavljenem roku, pa tudi ni dokaz o nepristranskosti, temveč le morebitni razlog za uveljavljanje kršitve pravil postopka, kar pa bo lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, če ga bo vložil.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nastanek odpovednega razloga - rok za odpoved - odpovedi iz istega razloga
Prva odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici formalno ni temeljila na poslovnem razlogu ali enem od zakonsko določenih odpovednih razlogov, temveč na odsotnosti takšnih razlogov, zaradi tega ni mogoče govoriti o istem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi in drugi odpovedi tožnici.
Vendar pa to ne vpliva na samo odločitev, saj odločitev sodišč druge in prve stopnje temelji predvsem na prepozni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je povezana z dejansko ugotovitvijo, da je odpovedni razlog nastopil že pred prvo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnosti člana uprave - odpoklic predsednika uprave - odpravnina - huda kršitev pogodbenih obveznosti
Predmet tega spora v zvezi z zahtevkom o plačilu odpravnine je zgolj vprašanje, ali je bil tožnik odpoklican zaradi grobih kršitev obveznosti, kar je po tožnikovi pogodbi o zaposlitvi razlog, zaradi katerega tožnik ob prenehanju delovnega razmerja ni upravičen do izplačila dogovorjene odpravnine. Ni bistveno, ali so bile kršitve, ki naj bi jih tožnik storil, podrobno opisane v zapisniku seje nadzornega sveta in v sklepu o odpoklicu.
ZDR člen 73. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.
delovno razmerje za nedoločen čas - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - prenos dela podjetja - začasen prenos podjetja - javni razpis - nov prevzemnik - varstvo delavcev
Tožena stranka neutemeljeno povezuje obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas z naravo prenosa (trajnim ali začasnim prenosom podjetja ali dela podjetja), saj te dva pojma nista povezana v smislu, da obstoj delovnega razmerja za nedoločen čas govori o trajni naravi prenosa.
Niso bili bistveni pogoji, ki jih je druga toženka določila v javnem razpisu temveč, da je bila pogodba o opravljanju storitev čiščenja med toženkama sklenjena za določen čas - in ne kakšni so bili oziroma kako je mogoče razumeti dodatna ustna pogajanja med obema toženkama pri prenosu dela podjetja in prehodu pogodbenih in drugih pravic in obveznosti in delovnih razmerij za tožnico in sodelavko.
Sprejemanje stališč druge toženke bi pomenilo prelaganja bremena iskanja (novega ali že bivšega) delodajalca na delavca, ki bi bil ob različnih stališčih delodajalca prenosnika, delodajalca prevzemnika in novega izvajalca oziroma prevzemnika o naravi prenosa in medsebojnih dogovorih glede prenosa v povsem negotovem položaju. Sprejemanje takšnih stališč bi pomenilo upoštevanje zaščite delavcev po 73. členu ZDR in Direktivi 2001/23/ES le v primeru prvega pravnega prenosa, v nadaljevanju pa zanikanje vsake zaščite delavcev. To bi bilo povsem v nasprotju z namenom, ki ga zasledujeta določba 73. člena ZDR in Direktiva 2001/23/ES.
Zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja se všteva v odškodnino v primeru, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. Domneva se (če ni dokazano nasprotno), da je v tem primeru sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato je treba prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Prvi odstavek 417. člena ZPIZ-1 se izrecno nanaša le na uživalce delne pokojnine, vendar pa iz določbe tretjega odstavka tega člena izhaja, da se na ta način ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po ZPIZ, ki se je ponovno vključil v zavarovanje. Pojem uživalec pokojnine je definiran v 8. členu ZPIZ-1 in se izrecno nanaša tudi na uživalce predčasne pokojnine. Ob takšni zakonski definiciji je razlaga prehodne določbe 417. člena ZPIZ-1, za katero se zavzema tožena stranka, contra legem in kot taka nesprejemljiva.“
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti člen 5. ZUJF člen 168.
kolektivni delovni spor - stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza - kilometrina - kolektivna pogodba - javni uslužbenci - razdalja med krajem bivanja in delovnim mestom
Sodišče druge stopnje je nepravilno uporabilo 5. člen Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ko je štelo, da se lahko razdalje med krajem bivanja in javnim prevoznim sredstvom oziroma delovnim mestom seštevajo, če posamezna razdalja znaša manj kot dva kilometra, skupno pa več kot dva kilometra. V primeru, da šele seštevek teh razdalj znaša več kot dva kilometra, javnemu uslužbencu ne gre posebna kilometrina v okviru povračila stroškov prevoza na delo, saj je poraba časa za običajno hojo na posameznih krajših relacijah v zvezi z uporabo javnega prevoza krita z normativom porabe časa v zvezi s tem.
Ker tožnica ni imela podlage za domnevo, da je z novim telefonom dobila tudi nov paket in ker ji je bilo rečeno, da interneta ne sme uporabljati, razen če je to nujno in ga je treba tedaj ročno vklopiti, bi se tožnica, ki se po lastni izpovedi na posamezne funkcije niti ni spoznala, lahko sama prepričala o vsebini paketa, saj je to skrbnost, ki se v takih okoliščinah utemeljeno pričakuje od delavca, ki uporablja službena sredstva.
Trditev, da je tožnica huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je tožena stranka dokazovala z dejstvom, da je naročila taksi prevoze za lokacije, kjer tožena stranka ni imela službenih opravkov, da so bile lokacije na relaciji tožničinega bivališča in njenega delovnega mesta, da so prevozi časovno sovpadali s pričetkom in zaključkom tožničinega delovnega časa in da je nekatere prevoze z lokacij blizu svojega bivališča naročila tudi izven delovnega časa in med vikendi. Vsa ta dejstva so bila tudi dokazana in s tem je tožena stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu. Sodišče je odločilo na podlagi dokazov, ki potrjujejo zatrjevana dejstva tožene stranke, ta pa lahko pripeljejo le do zaključka, da so bili prevozi naročeni v zasebne namene; dejstva, ki bi omogočala drugačno presojo (in za katera je dokazno breme nosila tožnica), niso bila ugotovljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - predlagatelj - sodna uprave - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Podaja predloga sodišča v smislu navedene določbe ZPP sodi v področje zadev sodne uprave, ki so v pristojnosti predsednika sodišča.
Ker predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v imenu sodišča ni podal pristojni predsednik sodišča, ga je Vrhovno sodišče kot nedovoljenega zavrglo.
dopuščena revizija - javni uslužbenec - sklenitev delovnega razmerja - javni natečaj - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - razvrstitev v plačni razred
Uradnik se po izbiri na javnem natečaju imenuje v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (četrti odstavek 84. člena ZJU). Delovno razmerje za določen čas se (lahko) sklene brez javnega natečaja (70. člen ZJU) in javni uslužbenec, ki sklene delovno razmerje za določen čas, ni imenovan v naziv. Vendar pa se mu pravice določijo glede na določen uradniški naziv, to pa se lahko določi le na enaki podlagi kot pri tistih javnih uslužbencih, ki bi sklenili delovno razmerje za nedoločen čas na podlagi javnega natečaja in so bili imenovani v naziv, saj zakon v tem delu ne določa nobene izjeme. V obeh primerih je to za novo zaposlene javne uslužbence najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na določenem delovnem mestu.
Bistvena je tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. Zakonska določba je jasna in se zato tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki naj bi jo prejemal, če od te višine niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vendar to še ne pomeni, da so glede višine plače izključno merodajni uradni podatki iz matične evidence tožene stranke. Zavarovanec ima možnost dokazovati, da podatki matične evidence niso točni. Ker pa v obravnavanem primeru tožnik ni uspel dokazati, da so bili prispevki plačani od višjih zneskov, kot so prikazani v matični evidenci, ni razloga, da se pri izračunu pokojninske osnove ne bi uporabili.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obstoj odpovednega razloga - ukinitev delovnega mesta - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Možno je, da ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku utemeljen odpovedni razlog ni več obstajal, temveč je prenehal zaradi dogovora o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in kasnejšega prenehanja te pogodbe še enemu prodajalcu na istem bencinskem servisu. To pomeni, da je predlagani dokaz z zaslišanjem predlagane priče lahko pomemben za odločitev in da sta z zavrnitvijo tega dokaza sodišči druge in prve stopnje bistveno kršili določbe postopka.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS3006309
ZPIZ-1 člen 12, 76, 200, 201. ZUP člen 213, 225, 225/1. ZUS člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - višina invalidske pokojnine - odmerni odstotek - prišteta doba - dokupljena doba - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije - socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prišteta doba je n
a podlagi prvega odstavka 200. člena ZPIZ-1 fiktivna pokojninska doba. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 200. in 201. členu ZPIZ-1 (prvi odstavek 76. člena ZPIZ-1). Tako odmerjena invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dejanska pokojninska doba presega 40 oziroma 38 let pokojninske dobe (drugi odstavek 76. člena ZPIZ-1).
Višja invalidska pokojnina od odmerjene bi bila možna le, če bi dejansko dopolnjena pokojninska doba presegala 40 oziroma 38 let za toliko, da bi na podlagi zakona prišel v poštev višji odmerni odstotek.
Pri spolnih zlorabah otrok so storilci tisti, ki ne le iščejo ampak ustvarjajo priložnosti, da pridejo v stik s svojimi žrtvami, zato v tem primeru pripor ni neogiben zaradi varstva dosedanjih oškodovancev, ampak tudi drugih otrok.