ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/2, 149, 149/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - predkazenski postopek - odvzem bioloških sledi - policijska pooblastila - zapisnik ali uradni zaznamek - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - načelo dispozitivnosti - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
Če policija o odvzemu brisa ustne sluznice ne sestavi zapisnika ali uradnega zaznamka, je nedvomno podana kršitev določbe drugega odstavka 148. člena ZKP, vendar zakon za takšno kršitev ne določa, da se sodna odločba na takšen dokaz ne sme opirati, zato ne gre za nedovoljen dokaz v smislu drugega odstavka 18. člena ZKP.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v pritožbi
Za uveljavljanje razloga pristranskosti sodnika v nobenem primeru ni treba, niti ni sprejemljivo, biti žaljiv – vsa taka dejstva (če dejansko obstajajo) se namreč lahko navedejo in izpostavijo na objektiven, nežaljiv način.
Sklep o obstoju pripornega razloga begosumnosti je utemeljen, saj osumljenčevi izjavi o nameravani selitvi v tujino, konkretno na Nizozemsko, kjer ima prijatelja in kjer bi delal, in izjavi, da bo s skupino petih ljudi z deli v tujini začel v začetku marca, daje posebno težo utemeljen sum, da je osumljenec član dobro organizirane mednarodne hudodelske združbe, ki je delovala na območju več evropskih držav, tudi na Nizozemskem. Resna in konkretna nevarnost, da bi osumljenec s pomočjo svojih povezav iz tujine pobegnil in se izognil nadaljnjemu kazenskemu postopku ter visoki zaporni kazni, ki je predpisana za očitano mu kaznivo dejanje, izhaja tudi iz okoliščine, da vsi sostorilci kaznivega dejanja še niso bili odkriti.
Kršitev, tako imenovana protispisnost, je podana takrat, če je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma zapisniki. Nasprotje med trditvami obtožbe in vsebino izpovedb prič takšne kršitve ne more predstavljati.
dovoljenost revizije - spori o vzgoji in varstvu otrok - določitev stikov z otrokom - preživnina - bodoče terjatve - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Odločitev nižjih sodišč, ki se nanaša na odločitev o varstvu in vzgoji ter na izvrševanje stikov, ki jo toženec izrecno napada, je vrednostno neocenljiv spor, v katerem je revizija dovoljena le, če jo Vrhovno sodišče dopusti.
ZPP člen 41, 41/2, 300, 300/1, 367, 367/4, 367/5, 377.
predlog za dopustitev revizije - združitev zadev zaradi skupnega obravnavanja - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za dopustnost predloga je odločilno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost. Združitev zato nima vpliva na ugotavljanje vrednosti spornega predmeta. Ta se presoja ločeno po vrednosti spornega predmeta vsake pridružene pravde, ne pa po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, in sicer ne glede na to, ali se zahtevki iz dveh ali več tožb opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017402
ZIZ člen 62, 62/2. OZ člen 1012.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi zaradi ugovora - prekluzija - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - poroštvo - solidarno poroštvo
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnica, sedaj tožnica, navede dejansko podlago obveznosti dolžnikov, sedaj tožencev, tvori tožbo. Tožničine navedbe v prvi pripravljalni vlogi, da je podlaga obveznosti tožencev poroštvena zaveza iz kreditnih pogodb št. 4604/03 in št. 4603/03, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del, saj tožnik tedaj še ni izčrpal svoje pravice, da navede dejansko in pravno podlago zahtevka.
Toženca sta se zavezala, da jamčita banki (sedaj tožnici) za vse obveznosti kreditojemalca iz zgoraj navedenih kreditnih pogodb solidarno, brezpogojno in na prvi poziv, za kar sta ji tudi predložila dve osebni menici z menično izjavo in popisom osebnega premoženja. Povsem pravilna je torej ugotovitev sodišča druge stopnje, da sta se toženca zavezala za plačilo dolga kot poroka in da je ta njuna zaveza solidarna in neomejena, ter da so bile menice izdane za zavarovanje te poroštvene obveznosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlog obrambe za postavitev izvedenca medicinske stroke, ki naj bi ugotovil, ali je bila obsojenčeva prištevnost zaradi alkoholiziranosti zmanjšana. Obsojenec sam v svojem zagovoru ni zatrjeval, da je bil v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, vinjen, in tudi sicer niso na razpolago podatki, na podlagi katerih bi izvedenec s potrebno zanesljivostjo lahko ugotovil stopnjo obsojenčeve alkoholiziranosti v času storitve kaznivega dejanja. Obramba tako s svojimi trditvami ni ponudila ustrezne podlage, iz katere bi lahko izhajala ocena verjetnosti uspeha predlaganega dokaza.
predlog za dopustitev revizije - zapuščinski postopek - vrnitev darila - vrednost darila - revalorizacija vrednosti darila - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnika motornega vozila - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izključitev odgovornosti - trditvena podlaga
Ugotovitev, da zatrjevana škoda v „dogodku“ (v zavarovalnem primeru) ni mogla nastati oziroma ni mogla nastati na zatrjevani način, je dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo "na drugačen način", je neizogibno vodila do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/2, 420/5, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, saj je ugotovilo, da obsojenec ni zadostil trditvenemu bremenu. Na podlagi lastnih zaznav ter izpovedb oškodovanca in priče je namreč ugotovilo, da pri obsojencu ni zaznati ovir, ki bi se nanašale na njegovo zdravstveno stanje in mu onemogočale izvršitev kaznivega dejanja.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - presoja višine odškodnine - sprememba odločbe sodišča prve stopnje
Kadar sodišče druge stopnje poseže v ugotovitve dejanskega stanja, bo morala obrazložitev doseči standard, ki velja za sodbo sodišča prve stopnje, kadar pa v celoti potrdi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in spremeni le materialnopravno odločitev, pa mora izpostaviti tiste bistvene materialnopravne razloge, ki so ga vodili k drugačni odločitvi.
Sodišče druge stopnje, ki je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in prisojeno odškodnino znižalo ni zadostilo temu standardu obrazloženosti odločbe, saj je navedlo le, da je glede na pravilno ugotovljeno relevantno dejansko stanje o obsegu in intenziteti bolečin in strahu sprejeta prvostopenjska odločitev materialnopravno zmotna.
Obveznost detektiva, da v primeru, ko pri svojem delu pride do podatka o storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, poda ovadbo pristojnemu organu, ni mogoče apriori šteti kot predlog za pregon, vendar je bil na podlagi sklenjenega pooblastila med oškodovano družbo in detektivom, ta upravičen podajati kazenske ovadbe oziroma predloge za pregon.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja med razlogi – pravice obrambe - načelo neposrednosti - presoja pritožbenih navedb - obrazložitev drugostopenjske odločbe – izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Procesni standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje je nižji kot standard obrazložitve odločbe prve stopnje, saj zoper odločbo pritožbenega sodišča praviloma ni pritožbe, pa tudi iz razloga smotrnosti. Tako ni nujno, da se sodišče druge stopnje vselej izrecno opredeli do pritožbenih navedb, včasih zadošča že, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve sodbe. Prav tako ni potrebno, da sodišče druge stopnje ponavlja argumente prvostopenjske sodbe, če se z njimi strinja: zahtevanemu standardu obrazložitve zadosti tudi, če iz razlogov izhaja, da se je z njimi seznanilo in jih ni prezrlo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Dolžnikovega nezadovoljstva zaradi postopkov pristojnih sodišč ni mogoče uvrstiti v kategorijo primerov, ki utemeljujejo delegacijo pristojnosti sodišča.
OZ člen 131, 131/1, 131/3. ZPP člen 80, 86, 86/3, 100, 100/1, 205, 205/1-1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - vodovodna cev - izliv vode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - pravdna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Zmotno je izhodišče sodišča, ki toženkino objektivno odgovornost utemeljuje z odgovornostjo za nevarno stvar, kar je postala cev, s tem ko je počila, na kar pravdni stranki kljub normalni skrbnosti nista imeli vpliva, zaradi prostorske povezanosti apartmajev pa je nato izliv vode iz te cevi povzročil tožnikoma škodo. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ne predstavlja nevarne stvari.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - objektivne in subjektivne okoliščine
Vrhovno sodišče se v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo.