ZNISESČP člen 1, 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek
V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena točke ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH. Na sprejem teh predpisov niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv vzrok za zamudo - zavrženje tožbe
Sodišče nima razloga, da ne bi verjelo poteku dogodkov, kot jih navaja tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, vendar je v sodni praksi ustaljeno stališče, da zamude, ki so nastale zaradi težav v komunikaciji med odvetnikom in stranko, gredo v breme stranke in niso opravičljiv razlog, na podlagi katerega bi bila mogoča vrnitev v prejšnje stanje.
ZMZ-1 člen 21, 21/3, 21/3-3, 27, 27/1, 27/1-4, 52, 52-5.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - pripadnost posebni družbeni skupini - krvno maščevanje - informacije o izvorni državi
Tožena stranka je naredila dokazno oceno o neverodostojnosti tožnikovih navedb, ne da bi v to dokazno oceno vključila tudi razlog za preganjanje iz četrte alineje prvega odstavka 27. člena ZMZ-1, čeprav so informacije, ki jih je tožena stranka uporabila o stanju v Pakistanu glede zemljiških sporov in tožnikove navedbe, kazale na možnost pripadnosti določeni družbeni skupini in iz tega razloga obstoj morebitnega preganjanja. Tožena stranka pa o tem ni zavzela nobenega stališča niti ne o intenzivnosti dejanj preganjanja (26. člen ZMZ-1), zaradi česar ni imela podlage za stališče, da so prosilčeve navedbe očitno protislovne, lažne, malo verjetne in v nasprotju s preverjenimi informacijami o izvorni državi in da je zato prošnja očitno neprepričljiva. Tožena stranka bi se lahko oprla na peto alinejo prvega odstavka 52. člena ZMZ-1 samo v okoliščinah, ko bi bilo v zadevi očitno, da ne more iti za noben razlog preganjanja iz 27. člena ZMZ-1, ali da očitno ne gre za takšna dejanja preganjanja, ki bi imela zadostno intenzivnost.
karantena - izpodbojna tožba - prenehanje učinkovanja odločbe o omejitvi gibanja - pravni interes - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru iz podatkov tožbe in tožbenih prilog izhaja, da so pravni učinki izpodbijane odločbe prenehali pred vložitvijo predmetne tožbe. Tožnica si s predlagano odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, vsled česar nima niti pravnega interesa za vodenje tega postopka. S prenehanjem pravnih učinkov izpodbijanega akta je namreč prenehala tudi potreba za sodno varstvo v upravnem sporu. Navedeno tudi pomeni, da tožnica že ob vložitvi tožbe ni imela pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe, zato v konkretnem primeru niti ne bi mogla s popravo oziroma dopolnitvijo tožbe naknadno spremeniti tožbenega zahtevka, saj je to mogoče pod določenimi pogoji le zaradi spremenjenih okoliščin.
zaščitena kmetija - obseg zaščitene kmetje - gospodarska celota - zaključena celota - raba kmetijskih zemljišč - kmetijska gospodarska enota
Uresničevanje ekonomske funkcije se zagotavlja tako, da je preprečena drobitev srednje velike kmetije, kar pomeni, da se ohrani kmetijsko-gozdarska gospodarska celota, ki zagotavlja smotrno gospodarjenje in konkurenčno sposobnost njenega lastnika na trgu s kmetijskimi proizvodi.
Položaj medija iz 2. člena ZMed ni odvisen od tehnične oblike nosilca, na kateri je izdan, saj je to npr. lahko tako tiskana izdaja kot elektronska publikacija. Glede na to (zgolj) objave osebnega podatka v članku časopisa, ki ima status medija v smislu ZMed, ni mogoče obravnavati drugače kot, če je ta objavljen na kateri od ostalih oblik nosilcev za izdajo medijev. Takšne objave tudi ni mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov po 5. točki 6. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da objave osebnega podatka v prispevku medija, ni mogoče šteti za obdelavo podatka v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1, ki bi bila podvržena pogojem obdelave osebnih podatkov iz II. dela ZVOP-1 in sodnemu varstvu po 34. členu ZVOP-1. Drugačno stališče bi pomenilo, da so mediji onemogočeni pri opravljanju svojih nalog obveščanja in informiranja javnosti, ki se izvršujejo skozi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, kar bi pomenilo, da jim ni zagotovljeno okolje, ki je nujno potrebno za zagotavljanje svobode izražanja in obveščanja.
davčna izvršba - pritožba - upravičena oseba - dopolnitev pritožbe - zakoniti zastopnik družbe
B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnica, ki je v pravdni zadevi (delno) uspela, je dolžna povrniti znesek, ki predstavlja razliko med stroški, izplačanimi za izvajanje BPP, zmanjšano za znesek povračila pravdnih stroškov, ki jih je bila po navedeni sodbi dolžna povrniti nasprotna stranka. Tožnica je namreč na podlagi navedene sodbe pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - zavrženje tožbe - pravni interes - prenos lastninske pravice
Sodišče je tožbo zavrglo, saj tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi. Tožnica je tekom upravnega spora odsvojila svojo lastninsko pravico na nepremičninah, katere varstvo je s tožbo zahtevala. Odločanje o zakonitosti odločitve, da se izdano gradbeno dovoljenje po izvedenem obnovljenem postopku pusti v veljavi, tako v ničemer ne spremeni tožničinega pravnega položaja, saj ni več lastnica nepremičnin, v katere bi lahko bilo poseženo s presojanimi rušitvijo in novo gradnjo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izplačilo sredstev - administrativna napaka - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave
Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku pojasniti, ali je bila ugotovljena administrativna napaka takšne narave, da vpliva na dejansko izplačilo, prav tako pa bo tožena stranka morala navesti pravno podlago za takšno odločitev.
Ker so se tekom odločanja tožene stranke pojavili dvomi in je bila ugotovljena zgolj administrativna napaka, bi morala tožena stranka pred izdajo odločbe tožniku dati vsaj možnost, da se o navedenih napakah v postopku izjavi glede na to, da bi takšna ugotovitev utegnila vplivati na odločitev v zadevi in bi torej postopek moral biti dopolnjen v smislu prvega odstavka 243. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - davčna izvršba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica pošiljke v roku 15 dni ni prevzela, zato ji je bil sklep o davčni izvršbi vročen dne 29. 11. 2019, na podlagi fikcije vročitve. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel dne 9. 12. 2019, tožnica pa je pritožbo vložila šele dne 16. 1. 2020, torej prepozno. Glede na navedeno tožba zoper sklep Finančne uprave o zavrženju pritožbe po mnenju sodišča ne bi imela izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - zaposlovanje na črno - poskusno delo - pogodba o delu - pravica do izjave
Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.
V postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranki ali stranskemu udeležencu mora biti dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 122, 127.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - vpis v evidenco GERK - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je relevantna zgolj tista površina zemljišč, ki je vpisana kot površina v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG. Toženka mora torej upoštevati tiste površine, ki jih ima tožnik oziroma upravičenec (ves čas trajanja ukrepa) vpisane v RKG in ne površine, ki jih ima upravičenec ves čas trajanja ukrepa v dejanski posesti. Prav tako ne presoja ali ima upravičenec pravico do uporabe površine. Za odločitev je v skladu s 122. in 127. členom Uredbe EK pomembno, kakšna je bila vstopna površina in kakšna je bila površina v RKG vpisanih zemljišč v uporabi tožnikovega KMG v letu 2016 in ali je manjša od vstopne površine za več kot to dopušča Uredba EK. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, koliko je znašala vstopna površina in ali je prišlo do takega zmanjšanja, ki ga Uredba EK ne dovoljuje, saj je toženka zaradi zmotne uporabe predpisa ugotavljala le, ali so bile površine, ki na dan izdaje certifikata niso bile vpisane v RKG kot zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, certificirane kot ekološke.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4.
brezplačna pravna pomoč - sklenjena sodna poravnava - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 izrecno izključena.
rudarstvo - začasna odredba ZUS-1 - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Po presoji sodišča ne more predstavljati podlage za sklepanje o težko popravljivi škodi tožnikovo zatrjevanje o stroških, vezanih na odpustitev zaposlenega delavca. Zatrjevana materialna škoda iz tega naslova nastaja tožniku zaradi odločitve inšpekcijskega organa o nadaljevanju inšpekcijskega postopka, v katerem je bilo tožniku naloženo, da takoj po prejemu sklepa prične z izvrševanjem odločbe o prepovedi izvajanja rudarskih del v spornem kamnolomu, in ne v posledici v tem upravnem sporu izpodbijanega akta, t. j. sklepa o zavrženju tožnikove vloge za prenos rudarske pravice.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt je odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki v tem primeru, po pojasnjenem, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
davčna izvršba - litispendenca - sredstvo izvršbe - izvršilni naslov
Ker ZDavP-2 ne prepoveduje izdajanja različnih sklepov o izvršbi glede na različna sredstva izvršbe, z izdajo novega sklepa o izvršbi z drugim izvršilnim sredstvom ne gre za ponovno odločanje o isti stvari.
informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.