informacija javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
281. člen ZZavar-1 ni specialnejši predpis glede na ZDIJZ, zato sta organa zahtevo prosilca pravilno obravnavala po pogojih, določenih v ZDIJZ. ZZavar-1 in ZDIJZ namreč urejata dve različni pravici, in sicer ZZavar-1 zgolj možnost objave določenih dokumentov, med tem ko ZDIJZ omogoča dostop do informacije javnega značaja prosilcu. Zato objava ukrepov po ZZavar-1 ne vpliva na pravice prosilcev po ZDIJZ, saj predmet dostopa niso samo dokumenti, katerih javno objavo ureja ZZavar-1, pač pa tudi drugi dokumenti.
Zgolj od Agencije za zavarovalni nadzor je odvisno ali bo, in če bo sploh določene ukrepe objavila na svojih spletnih straneh. Zato fizičnim in pravnim osebam, ki želijo dostop do informacij javnega značaja, ni mogoče odreči te pravice na podlagi ZDIJZ. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Tudi če so dokumenti nedvomno dokumenti javnega značaja, saj so nastali v postopku zavarovalnega nadzora, in so torej nastali v postopku delovnega področja AZN, bi moral organ ob pravočasno podanih trditvah v zvezi z morebitno nastalo škodo tožeči stranki, opraviti škodni test iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani pa se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 122, 127.
neposredna plačila v kmetijstvu - ekološko kmetovanje - vpis v evidenco GERK - zmotna uporaba materialnega prava
V obravnavani zadevi je relevantna zgolj tista površina zemljišč, ki je vpisana kot površina v uporabi kmetijskega gospodarstva v RKG. Toženka mora torej upoštevati tiste površine, ki jih ima tožnik oziroma upravičenec (ves čas trajanja ukrepa) vpisane v RKG in ne površine, ki jih ima upravičenec ves čas trajanja ukrepa v dejanski posesti. Prav tako ne presoja ali ima upravičenec pravico do uporabe površine. Za odločitev je v skladu s 122. in 127. členom Uredbe EK pomembno, kakšna je bila vstopna površina in kakšna je bila površina v RKG vpisanih zemljišč v uporabi tožnikovega KMG v letu 2016 in ali je manjša od vstopne površine za več kot to dopušča Uredba EK. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, koliko je znašala vstopna površina in ali je prišlo do takega zmanjšanja, ki ga Uredba EK ne dovoljuje, saj je toženka zaradi zmotne uporabe predpisa ugotavljala le, ali so bile površine, ki na dan izdaje certifikata niso bile vpisane v RKG kot zemljišča v uporabi tožnikovega kmetijskega gospodarstva, certificirane kot ekološke.
brezplačna pravna pomoč - uspeh stranke v postopku - povračilo izplačanih stroškov brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnica, ki je v pravdni zadevi (delno) uspela, je dolžna povrniti znesek, ki predstavlja razliko med stroški, izplačanimi za izvajanje BPP, zmanjšano za znesek povračila pravdnih stroškov, ki jih je bila po navedeni sodbi dolžna povrniti nasprotna stranka. Tožnica je namreč na podlagi navedene sodbe pridobila premoženje, ki presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljene ji BPP.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Upravni akt je odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil tožnikovo zahtevo za uskladitev podatkov zemljiškega katastra. Tožnik s tožbo izpodbija drugostopenjsko odločbo, ki v tem primeru, po pojasnjenem, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
lekarniška dejavnost - podružnica - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Toženka je zavrnila tožničino zahtevo zgolj z utemeljitvijo, da ima občina A. že organizirano izvajanje lekarniške dejavnosti, ki pomeni ustrezno zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanja glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu za občane občine A. Pri tem pa ni navedla pravne podlage, po kateri bi bila navedena ugotovitev lahko razlog za zavrnitev zahteve.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - dokončni upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija izključno drugostopenjsko upravno odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo organa prve stopnje in zavržena dopolnitev pritožbe. Navedeno izhaja tako iz uvoda tožbe, kot tudi iz njenega nedvoumnega tožbenega zahtevka. Prav tako pa to jasno izhaja tudi iz same vsebine oziroma obrazložitve tožbe kot tudi iz dejstva, da je tožnik tožbi skladno s prvim odstavkom 30. člena ZUS-1 kot kopijo izpodbijanega akta priložil kopijo citirane odločbe drugostopenjskega organa.
igre na srečo - spletne igre na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po 107.a členu ZIS lahko sodišče, če zavezanec iz odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo te ne izvrši, ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade (prvi odstavek). V predlogu nadzornega organa mora biti ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti določen obseg omejitve in način njene izvršitve (tretji odstavek). Omejitev dostopa do spletnih strani se lahko izvrši le v obsegu, ki je nujno potreben za izvršitev odločbe o prepovedi prirejanja igre na srečo, in na način, ki je najmanj obremenjujoč za ponudnika storitev informacijske družbe (četrti odstavek).
zaščitena kmetija - obseg zaščitene kmetje - gospodarska celota - zaključena celota - raba kmetijskih zemljišč - kmetijska gospodarska enota
Uresničevanje ekonomske funkcije se zagotavlja tako, da je preprečena drobitev srednje velike kmetije, kar pomeni, da se ohrani kmetijsko-gozdarska gospodarska celota, ki zagotavlja smotrno gospodarjenje in konkurenčno sposobnost njenega lastnika na trgu s kmetijskimi proizvodi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - davčna izvršba - verjetni izgled za uspeh
Tožnica pošiljke v roku 15 dni ni prevzela, zato ji je bil sklep o davčni izvršbi vročen dne 29. 11. 2019, na podlagi fikcije vročitve. Osemdnevni rok za pritožbo se je iztekel dne 9. 12. 2019, tožnica pa je pritožbo vložila šele dne 16. 1. 2020, torej prepozno. Glede na navedeno tožba zoper sklep Finančne uprave o zavrženju pritožbe po mnenju sodišča ne bi imela izgledov za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - zaposlovanje na črno - poskusno delo - pogodba o delu - pravica do izjave
Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.
V postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranki ali stranskemu udeležencu mora biti dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - zavrženje tožbe - pravni interes - prenos lastninske pravice
Sodišče je tožbo zavrglo, saj tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi. Tožnica je tekom upravnega spora odsvojila svojo lastninsko pravico na nepremičninah, katere varstvo je s tožbo zahtevala. Odločanje o zakonitosti odločitve, da se izdano gradbeno dovoljenje po izvedenem obnovljenem postopku pusti v veljavi, tako v ničemer ne spremeni tožničinega pravnega položaja, saj ni več lastnica nepremičnin, v katere bi lahko bilo poseženo s presojanimi rušitvijo in novo gradnjo.
Odločitve oziroma odločbe, ki se izpodbija s pritožbo, ni več, s tem pa je odpadla podlaga za davčno izvrštvo na podlagi izdane odločbe ter obenem prenegala tudi pravovarstvena potreba po zadržanju njene izvršitve, ki jo tožeča stranka uveljavlja s tožbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - zastaranje - negativno mnenje pristojnega organa - verjetni izgled za uspeh
Ob upoštevanju negativnega pravnega mnenja odvetnika, ki je natančno preučil pravni položaj tožnika in več njegovih povezanih izvršilnih zadev, in upoštevaje navedbe tožnika, je tožena stranka pravilno zaključila, da so tožnikova pričakovanja v nasprotju s pričakovanim izidom.
ZBPP člen 30. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 4.
brezplačna pravna pomoč - sklenjena sodna poravnava - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Odvetnik je za sklenitev poravnave posebej nagrajen s pribitkom, določenim v tar. št. 3 OT oziroma 2. točki tar. št. 4 OT. Nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa je v tem primeru po 1. točki tar. št. 4 izrecno izključena.
davčna izvršba - pritožba - upravičena oseba - dopolnitev pritožbe - zakoniti zastopnik družbe
B.B. je po nespornih podatkih spisov tako zakoniti zastopnik tožeče stranke kot tudi odgovorna oseba družbe z neomejeno odgovornostjo, zoper katerega se kot fizično osebo, vodi izvršilni postopek za obveznosti družbe. Kar nenazadnje kaže tudi na njegov položaj stranke z interesom v postopku izvršbe, predvsem pa je na podlagi vsega navedenega mogoče zaključiti, da vloga glede vlagatelja, tj. upravičenca do pritožbe, ni ne jasna in ne popolna. To pa pomeni, da bi bilo potrebno postopati po določbah ZUP o dopolnjevanju vloge in šele nato sprejeti ustrezno odločitev. Ker to ni bilo storjeno, je šteti izpodbijano odločitev o zavrženju vloge za preuranjeno in izdano v nasprotju s pravili postopka.
ZDoh-2 člen 6, 6-1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 238, 238/3.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - stalno prebivališče - pritožbena novota - pravica do izjave
Toženka bi morala pred sprejeto odločitvijo tožnika najprej seznaniti s svojim stališčem, da dokaz v postopku pred upravnim organom prve stopnje ni bil predložen, nato pa ga pozvati, naj v določenem roku pojasni, zakaj ga ni predložil že v postopku na prvi stopnji. Morebitne razloge, ki bi jih tožnik navedel za nepredložitev dokaza pa presoditi, pri čemer bi moral upoštevati tožnikove konkretne okoliščine, ob tem pa spoštovati tudi načelo varstva pravic strank in načelo materialne resnice.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. ZUS-1 člen 24, 24/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3(d).
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - postopek odstranitve tujca iz države - objektivni kriterij - vrnitev v prejšnje stanje - upravičeni razlogi - pravočasnost tožbe - napačna uporaba materialnega prava
Ob stanju stvari, ko je tožniku odvzeta prostost in ko kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in tudi ne pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, hkrati pa ni izkazano, da bi bil ob tem obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za vložitev tožbe.
Iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 določila izhaja, da morajo biti kumulativno podani trije pogoji, da je podan ta razlog za omejitev gibanja: prvi pogoj je, da je gibanje prosilcu že omejeno po ZTuj-2 zaradi postopka vračanja, drugi pogoj je, da je mogoče utemeljeno domnevati, da je prosilec prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, tretji pogoj pa je, da je že prej imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito.
Domneva, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da navedeno določilo Recepcijske direktive II ni bilo v celoti implementirano v naš pravni red in se zato 8. člen Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da je tožničina vloga formalno nepopolna, ker v njej ni naveden natančen naslov lokacije objekta podružnice lekarne in ker ji ni priloženo dokazilo o lastništvu objekta ali soglasje lastnika objekta, Ker toženka ni navedla podlage, po kateri mora biti v vlogi za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne naveden točen naslov lokacije in po kateri mora biti vlogi priloženo tudi dokazilo o lastništvu objekta ali soglasje lastnika objekta, ga ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).