ZLD-1 člen 5, 5/1, 10, 10/3. ZUP člen 2, 2/1, 2/2,129, 129/1, 129/1-1.
lekarniška dejavnost - opravljanje lekarniške dejavnosti - izdaja dovoljenja - upravna zadeva
Z obravnavano vlogo je tožnica zahtevala izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne. ZLD-1 v tretjem odstavku 10. člena določa, da dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva. Da gre torej za upravno zadevo, izhaja že iz tega, da se o zadevi izda dovoljenje, o katerem odloča občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi. Ta dovoljenje izda na podlagi predpisanih predhodnih mnenj oziroma soglasij, upoštevaje izpolnjevanje meril, ki jih za vzpostavitev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni določa ZLD-1. Ker se lekarniška dejavnost uvršča med javne zdravstvene službe, ki je zakonsko regulirana, tudi ni dvoma, da gre pri izdajanju obravnavanega dovoljenja za odločanje o tožničini pravici (poslovanju njene podružnice lekarne) na področju upravnega prava.
kataster stavb - pravilnost vpisa - evidentiranje nepremičnin - sprememba podatkov katastra stavb - delitev skupnega dela stavbe
Breme dokaza, da so izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji za vpis spremembe podatkov v kataster stavb, je na ramenih vlagatelja zahteve.
Lastnik, ki meni, da dejanska površina (dela) stavbe ne ustreza površini, vpisani v kataster stavb, ima na podlagi določil ZEN možnost pri geodetski upravi vložiti zahtevo za spremembo podatkov o površini (dela) stavbe. Ker tožnik zahteve za spremembo površine dela stavbe ni vložil, je geodetska uprava ravnala pravilno, ko je njegovo zahtevo za delitev tega dela stavbe zaradi znatnih ugotovljenih odstopanj v površinah delov stavbe zavrnila.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. ZNISESČP člen 11, 11/1.
verifikacija stare devizne vloge - rok za vložitev zahteve - materialni rok - zavrženje zahteve - prekluzivni rok
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je dopusten le v zvezi z zamudo procesnega roka, ki je določen z zakonom. Če se rok nanaša na predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, torej na pravico ali obveznost, ima naravo materialnega roka. S potekom tega roka preneha pravica uveljavljati tako upravičenje. Zato zaradi zamude materialnega roka, ki je z zakonom določen za uveljavitev pravice materialnega prava, vrnitev v prejšnje stanje ni možna.
Rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena za vložitev zahteve za verifikacijo, je materialni prekluzivni rok, saj s potekom tega roka pravice iz ZNISESČP ni več mogoče uveljavljati. Po poteku tega roka so vsi potencialni upravičenci, ki do 31. 12. 2017 niso vložili zahteve za verifikacijo, izgubili pravico materialnega prava do izplačila na podlagi določb ZNISESČP.
ZLS člen 29, 29/1, 33, 33/6. ZUS-1 člen 33, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4.
sklep občinskega sveta - upravni spor - posamični upravni akt - uradno dejanje pristojnega organa - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu
Tožnik ne zatrjuje, da uveljavlja sodno varstvo zaradi varstva njegovih pravic in pravnih interesov in ta okoliščina ne izhaja niti iz podatkov v spisu. Izpodbijani sklep ni posamični akt, niti ga ni mogoče razlagati kot „dejanje“ občine.
Brezplačna pravna pomoč se dodeli tudi „za sklenitev morebitne poravnave“, kar pa ne pomeni, da če mediacija ni bila uspešna, da odvetniku nagrada za pristop na mediacijski narok ne pripada, saj morebitne poravnave brez pristopa na mediacijo ni mogoče opraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečajni dolžnik - določitev zastopnika
Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika je v postopku osebnega stečaja omejena, zato ga zastopa stečajni upravitelj, vendar ne gre prezreti, da se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). S preostalim premoženjem, seveda pa tudi z vsemi drugimi pravicami, dolžnik lahko samostojno razpolaga.
Napačno je stališče tožene stranke, da lahko tožečo stranko kot prava vešča oseba zastopa stečajni upravitelj, v posledici česar prosilka ne potrebuje odvetnika. Prosilka ima namreč pravico do ustreznega strokovnega zastopanja po odvetniku tudi kot fizična oseba.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - obnova postopka - zaslišanje stranke
Namen dovoljene obnove upravnega postopka po določbi 9. točke 260. člena ZUP je treba razlagati v zvezi z 9. členom ZUP (načelo zaslišanja stranke), iz katerega izhaja, da je treba pred izdajo odločbe (tudi v obnovljenem postopku) stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, in da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. To sicer ne pomeni, da mora organ v obnovljenem postopku ponoviti vse dokaze, izvedene v prvotnem postopku (to je lahko odvisno od narave posameznega dokaza), mora pa organ stranki oziroma stranskemu udeležencu, ki mu v prvotnem postopku ni bil priznan takšen položaj, dati možnost, da se izjavi o vseh pravno odločilnih dejstvih in dokazih.
Neto tlorisna površina je le ena od postavk, ki služi kot podlaga za odmero komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo.
odobritev pravnega posla - zakup - pisna pogodba - oblika pogodbe - pisna oblika - obvezna sklenitev pogodbe v pisni obliki - vrstni red predkupnih upravičencev
Za zakupnika v smislu 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ lahko šteje le oseba, ki ima z lastnikom zemljišča sklenjeno pisno zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi predhodnega postopka, predpisanega v določbah ZKZ, in odobrena s strani upravne enote z odločbo o odobritvi pravnega posla.
Opredelitev v javnem razpisu, da niso upravičeni stroški nastopov na sejmih in razstavah, je v nasprotju z namenom in cilji javnega razpisa, prav tako je v nasprotju s pravili, na podlagi katerih je bil javni razpis objavljen. Javni razpis namreč ni niti podzakonski predpis. Njegova vsebina po obliki ni skladna z ustaljenimi oblikami pravnega normiranja, niti temu ne ustrezajo organi, ki ga sprejmejo, oziroma ni ustrezno določen postopek njegovega sprejemanja. Javni razpisi oziroma pozivi so namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena URS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Zato v javnem razpisu tudi ni mogoče ožiti oziroma krčiti pogojev, kot jih določa pravni predpis.
ZUP člen 147, 147/1, 151, 151/3. ZNISESČP člen 7, 7/4. OZ člen 420.
verifikacija stare devizne vloge - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Pri pravicah, obveznostih oziroma pravnih razmerjih civilnega prava, o katerih odloča sodišče, je predhodno vprašanje podano samo, kadar je pravica, obveznost oziroma pravno razmerje sporno med strankama ali več strankami v upravnem postopku. Če sodeluje v upravnem postopku samo ena stranka in se pojavi dvom o obstoju pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti takšne pravice oziroma pravnega razmerja.
Ker je tožena stranka zmotno presodila, da je vprašanje imetništva devizne vloge v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, in je tožeči stranki naložila, naj vložiti vlogo pred pristojnim organom ter nato ustavila postopek, je bistveno kršila določbe postopka in posledično nepopolno ugotovila dejansko stanje, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Ker tožnik svoje obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Izpodbijanje izvršilnega naslova v postopku izvršbe ni več mogoče.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - dokazni standard - dokazno breme - pridobivanje informacij o izvorni državi
Načelo največjih otrokovih koristi (15. člen ZMZ-1) ne vpliva na dokazni standard glede realnosti tveganja resne škode v primeru vrnitve otrok v izvorno državo in da pristojni organ nima večjega bremena dokazovanja, kot to velja v primerih, ko gre za polnoletne prosilce. Če to velja v rednem postopku za priznanje mednarodne zaščite je po presoji sodišča logično, da navedeno stališče toliko bolj velja v postopku, v katerem veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde.
V skladu s tarifno številko 39 OT lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za preglede spisov, listin in druge dokumentacije le takrat, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. To jasno izhaja že iz uvodnega stavka navedene tarifne številke in v skladu s tem je, kakor pravilno navaja tožena stranka, enotno stališče sodne prakse, da se nagrade za posvete, mnenja, pregled dokumentacije in druga opravila, ki jih odvetnik opravi zato, da lahko sestavi vlogo, ali da se pripravi za udeležbo na naroku, ne obračuna in prizna posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je podatke oziroma listine nato uporabil. A po mnenju sodišča navedeno ne vpliva na obveznost tožene stranke, da se v izpodbijanem aktu opredeli do tega, zakaj določenega opravila ni priznala (oziroma navede v kateri drugi tarifni številki je določena storitev zajeta), še posebej zato, ker te odvetniške storitve lahko pomenijo samostojno storitev, na kar pravilno opozarja tudi tožnica.
javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - naložbe v rabo obnovljivih virov energije - obrazložitev odločbe
Kot izhaja iz tretjega odstavka 4. člena občinskega Odloka, mora imeti Eko sklad za odločanje o vlogah za finančne spodbude po drugem odstavku 4. člena s strani občine zagotovljene podatke o nepremičninah, ki spadajo v območje, za katerega je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, na zemljiško parcelo natančno, ki pa morajo kot taki izhajati bodisi iz lokalnega energetskega koncepta (v nadaljevanju LEK), bodisi iz občinskega akta. Če je na tak način določeno območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, so spodbude za vgradnjo električnih toplotnih črpalk izključene.
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe v zvezi s tem, ali je nepremičnina, v katero je tožnica želela vgraditi toplotno črpalko, umeščena v območje, kjer je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, navedla zgolj, da se sporna stavba nahaja na parceli, kjer je skladno s posredovanimi podatki občine kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, zato pogoji za dodelitev zaprošene spodbude niso izpolnjeni. Iz obrazložitve pa ne izhaja, kakšne podatke je občina posredovala toženi stranki, kdaj jih je posredovala in v kakšni obliki, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZKme-1 člen 41a, 41a/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 24, 24/1, 121, 121/4, 127a, 127a/3.
javni razpis - ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu - vračilo sredstev - vračilo prejetih sredstev - oddaja poslovnih poročil
Prvostopenjski upravni organ ni dolžan sam pridobivati podatkov, ki jih mora v skladu z zahtevami iz javnega razpisa organu v predpisanem roku sporočati prejemnik sredstev.
vračilo sredstev - vračilo izplačanih sredstev - plačila za ukrepe kop - zahtevki kop - kmetijsko okoljska plačila
Organ je v postopku, ki se nanaša zgolj na vračilo sredstev, vezan na pravnomočne odločbe, s katerimi so ugotovljene vstopne površine, ki predstavljajo obseg strankine obveznosti petletnega izvajanja posameznih podukrepov KOP, in manjša obdelana površina v letu sledenja, ki pomeni nedovoljeno zmanjšanje te obveznosti pred potekom petih let.
družinski pomočnik - pravica do izbire družinskega pomočnika - odvzem statusa družinskega pomočnika
Ker drugotožnica kot družinski pomočnik ni zmožna v celoti izvrševati nalog in dolžnosti družinskega pomočnika prvotožniku, je prvotožniku kot invalidni osebi prenehala pravica do izbire drugotožnice za družinskega pomočnika, hkrati pa drugotožnica preneha opravljati naloge družinskega pomočnika in ji preneha pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - neprofitno stanovanje - preseganje mejnih vrednosti - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
Smiselno je tako - da je pričakovanje tožnice v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari - zaključeval organ za BPP ob ugotovitvi, da iz odločbe Javnega stanovanjskega sklada izhaja, da tožnica presega premoženjski pogoj za dodelitev neprofitnega stanovanja, določen v Razpisu, in da je tožnica v postopku imela možnost dokazovati drugačno vrednost njenega premoženja, pri tem pa v prošnji za BPP tudi ni navedla kršitev, ki bi jih s tožbo uveljavljala.
ZSZ člen 61. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZGO-1 člen 218, 218c.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - načelo proste presoje dokazov - formalna dokazana pravila
Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih davčni organ presodi po načelu proste presoje dokazov.