ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-9, 120, 120/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odmera dohodnine - izplačilo odkupne vrednosti - poklicno zavarovanje - institut povprečenja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je enkratno izplačilo odkupne vrednosti enot iz osebnega računa zavarovancev poklicnega zavarovanja predmet povprečenja po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00036976
OZ člen 16, 16/2, 86. ZIPRS0304 člen 32a, 32a/2. ZIPRS1112 člen 45. ZIPRS1314 člen 53. Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (2004) člen 2, 6.
najem poslovnih prostorov - oseba javnega sektorja kot najemnik - najemnina - valorizacija denarnih obveznosti - kogentni pravni predpis - pravilnik - delna ničnost - konvalidacija - skupen namen pogodbenih strank - razlaga pogodb - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev - prepoved zlorabe pravice - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Stranki sta soglašali z uporabo valorizacije, saj je šlo za najemno pogodbo z 20 letnim trajanjem in sta na ta način želeli ohraniti enakovrednost dajatev. Če sta to storili na način, ki ni skladen s Pravilnikom, je prav, da se namesto ničnega pogodbenega določila za njuno razmerje uporablja kogentno pravilo, ki ga določa pravni predpis.
dopuščena revizija - davek na darila in dediščine - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZDoh-2 člen 94, 95, 95-8. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - davčna izguba - prisilna poravnava - zmanjšanje osnovnega kapitala - odsvojitev kapitala - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se razveljavitev delnic zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala do vrednosti 0, do katerega pride zaradi korporacijskega prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave, ne šteje za odsvojitev kapitala na podlagi 8. točke 95. člena ZDoh-2, ali se taka izguba delnic šteje za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2.
ZDDPO-2 člen 17, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 74, 74/2, 74/4. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera davka - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davek na dodano vrednost (DDV) - davčno (ne)priznani odhodki - znižanje davčne osnove - davčna zloraba - izguba pri prodaji poslovnega deleža - nakup nepremičnin - povezane osebe - transferne cene - obresti - ekonomska upravičenost posla - ugoditev reviziji - delna odprava upravne odločbe glede višine davčne obveznosti
Skladno s prvim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 je davčno priznan tisti odhodek, za katerega se lahko šteje, da je nastal za potrebe pridobivanja obdavčljivih prihodkov. Takšen odhodek za pravno osebo predstavlja določen doprinos k njenemu poslovanju in ustvarja dodano vrednost za ohranjanje ali povečevanje položaja pravne osebe na trgu. Posledično ima za pravno osebo izmerljivo korist.
Izpodbijana sodba temelji na stališču, da obresti niso poslovno potreben odhodek, ker je bila kupnina za zemljišča, v zvezi s katerimi je bilo najeto posojilo, plačana prodajalcu še pred odobritvijo posojila. Zgolj to dejstvo pa ne zadošča za zaključek, da se obresti ne priznajo kot odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo. Da gre za odhodek, ki je za davčnega zavezanca nepotreben oziroma neupravičen, bi sodišče prve stopnje lahko utemeljilo ob ugotovitvi, da so bila finančna sredstva, pridobljena od banke, porabljena v nasprotju z namenom iz 29. člena ZDDPO-2. To pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
Določbo 17. člena ZDDPO-2, ki ureja določanje primernih (tržnih) cen za opravljene posle med povezanimi osebami, je po naravi stvari mogoče uporabiti le v primerih, če sami odhodki niso sporni oziroma jim je priznana povezanost s poslovanjem davčnega zavezanca, sporna je le njihova višina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032869
URS člen 22. ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZDDPO-2 člen 32, 32/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - davčna osnova - davčno (ne)priznani odhodki - obresti od posojil - posojilo družbenika družbi - jamstvo - patronatska izjava - pripombe na zapisnik - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - enako varstvo pravic - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali pojem jamstva po tretjem odstavku 32. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb zajema tudi patronatsko izjavo oziroma druge oblike jamstva, ki ne omogočajo neposrednega poplačila upnika?
2. Ali je ureditev drugega odstavka 140. člena Zakona o davčnem postopku v nasprotju z 22. členom Ustave Republike Slovenije?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032867
Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 8. URS člen 14, 14/2, 74. ZTro-1 člen 93, 93/1. ZUS-1 člen 42, 42/1. ZPP člen 11, 11/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zahtevek za vračilo trošarine - vračilo trošarine za komercialni namen - vračilo trošarine za plinsko olje - delovni stroj - enakost pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda - pomembno pravno vprašanje trošarine - pomembno pravno vprašanje izkazano
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali je pravilna razlaga Upravnega sodišča, da je statični delovni stroj po prvem odstavku 93. členu Zakona o trošarinah (ZTro-1) le stroj, ki: ne izpolnjuje pogojev za registracijo za udeležbo v javnem prometu, se med različnimi lokacijami delovišč premika na posebnih vozilih s specialnimi prevozi, je njegova mobilnost omejena na zaprto delovišče/gradbišče in služi samo za občasno premikanje po njem ter se hkrati v času opravljanja svoje funkcije ne premika in deluje kot statični delovni stroj?
2. Ali je 93. člen Zakona o trošarinah (ZTro-1) glede vračila trošarine za energente, ki se dokazljivo porabijo za pogon strojev v gradbeništvu, ki se uporabljajo pri dejanskem opravljanju dejavnosti, ki se uvršča v področje "Gradbeništvo", v skladu s predpisom, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti, v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije) in svobodno gospodarsko pobudo (74. člen Ustave Republike Slovenije)?
ZDoh-2 člen 97, 97/5, 98, 98/3, 101, 101/1. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 89. ZTFI člen 7.
dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova - terminska pogodba - izvedeni finančni instrumenti - čas pridobitve kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dovoljenost direktne revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - rešeno pravno vprašanje - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - zavrženje revizije
Zahteva po natančni in konkretni navedbi spornega pravnega vprašanja (kot formalnega pogoja) terja, da je sporno pravno vprašanje oblikovano tako, da ga lahko Vrhovno sodišče prepozna (ovrednoti) kot pravno vprašanje, ki ima objektivni pomen za pravni red kot celoto (vprašanje, ki presega pomen ene same zadeve; to je vprašanje, ki omogoča razvoj prava in sodne prakse; na primer v pričakovanem večjem številu primerov). Samo na tak način je Vrhovnemu sodišču tudi omogočeno, da na tako sporno pravno vprašanje odgovori. Vrhovno sodišče namreč s svojo interpretacijo argumentov iz revizije ne more nadomestiti manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Revident v reviziji sicer navaja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnih pravnih vprašanjih, katerih rešitev naj bi bila pomembna za zagotovitev pravne varnosti davčnih zavezancev in enotno uporabo prava na področju dohodnine, vendar pa iz vprašanj, kot so zastavljena v reviziji, ne izhaja, da bi presegala okvir konkretne zadeve.
Pravni temelj za pridobitev oziroma prenehanje pravice iz vrednostnih papirjev ni zavezovalni pravni posel (sklenitev terminske pogodbe) temveč ustrezen razpolagalni pravni posel.
dopuščena revizija - davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - oporočno dedovanje - dedovanje po mačehi - prvi dedni red - smrt očeta - svaštvo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pritrdilno ločeno mnenje - pastorek - pravni pojem
Pastorek iz 9. člena Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) je potomec zapustnikovega zakonca, ne glede na to, ali je zakonec (pastorkov starš) umrl pred zapustnikom.
ZDavP-2 člen 3, 3/2, 3/4, 95, 111, 111/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti - davčna obveznost - ugotovitev davčne obveznosti - obračunavanje in plačevanje davčnih obveznosti - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pojem davčne obveznosti po tretjem odstavku 111. člena ZDavP-2 (zavarovanje izpolnitve in plačila davčne obveznosti) obsega poleg davka (glavnice) tudi obresti, obračunane v postopku davčnega nadzora (95. člen ZDavP-2).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00032858
URS člen 22. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 82. ZUS-1 člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 83, 83/2, 83/2-1, 93. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - odločitev brez glavne obravnave - pravica do izvedbe dokaza - postavitev izvedenca - kriteriji za zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do kontradiktornega postopka - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji
Ko tožnik v upravnem sporu predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravno sodišče dolžno izvesti glavno obravnavo in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Iz pravice do kontradiktornega postopka izhaja, da lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če so za to podani ustavno sprejemljivi formalni ali vsebinski razlogi.
Razlogi za opustitev izvedbe glavne obravnave ob spornem dejanskem stanju so izrecno opredeljeni v 59. členu ZUS-1, zato določbe 51. člena ZUS-1 ni mogoče razumeti kot podlago za dodatno širjenje izjem od navedene zakonske obveznosti.
dopuščena revizija - davek na dodano vrednost (DDV) - komunalni prispevki - predmet obdavčitve - davčni zavezanec - dobava blaga
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali predstavlja prenos komunalne infrastrukture (namesto plačila komunalnega prispevka na zemljiščih investitorja) na občino obdavčljiv dogodek, ki ima naravo obdavčljive transakcije v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, in
− ali je v primeru, da prenos komunalne infrastrukture predstavlja z DDV obdavčljiv dogodek, občina dolžna plačati investitorju znesek DDV, ki je obračunan na njej izdanih računih v zvezi s tem prenosom.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - UPRAVNI SPOR
VS00032207
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Zakon o trošarinah člen 26, 27, 44.
dopuščena revizija - trošarina - oproščeni trošarinski uporabnik - dovoljenje za oproščenega uporabnika - presežene količine trošarinskih izdelkov, odobrenih v dovoljenju - naknadna odobritev - sprememba dovoljenja - retroaktivni učinek
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je naknadni zahtevek za spremembo že odobrene količine nabave trošarinskih izdelkov brez plačila trošarine mogoč le za bodoče poslovanje imetnika konkretnega dovoljenja ali pa je mogoč tudi za tekoče obdobje 12 mesecev, kadar se del obdobja nanaša za nazaj.
ZDDV-1 člen 82, 82-6, 82-7. ZUS-1 člen 75, 83, 83/2, 83/2-1, 85, 85/1 86.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - dodatna odmera DDV - nepriznan odbitek vstopnega DDV - obseg revizijske presoje - revizija kot samostojno pravno sredstvo - pavšalni revizijski razlogi - dejansko stanje kot revizijski razlog - prosta presoja dokazov - kršitev upravnega postopka - zavrnitev revizije
Revizija je samostojno pravno sredstvo, v kateri morajo biti konkretizirani revizijski razlogi, saj je revizijski preizkus o zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev.
Zgolj v primerih, ko dokazna ocena ne dosega dokaznega standarda skrbnosti in vestnosti, kot ga določa 8. člen ZPP, kršitev te postopkovne določbe preide v bistveno kršitev določb postopka.
URS člen 14, 14/2, 156. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 105, 105/3, 105/3-11. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
direktna revizija - zahteva za oceno ustavnosti - dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova za odmero dohodnine - oprostitev plačila dohodnine - odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - osebna poškodba - načelo enakosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona
Revizijski postopek se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za oceno ustavnosti 27. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19).
Po oceni Vrhovnega sodišča je 27. člen ZDoh-2 v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj bistveno enake položaje ureja različno brez stvarnega, razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZPPreb člen 2, 2-3. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 1. ZUP člen 147, 147/3.
direktna revizija - davčni rezident - rezidentski status - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov - prenehanje zakonske zveze - stalno prebivališče - prijava stalnega bivališča - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - predhodno vprašanje - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizije
Pravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja.
Revident, ki se sklicuje na odstop od sodne prakse, mora v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe s stanjem v odločbah, s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti, česar pa revident v obravnavani zadevi ni storil.
Pri določitvi statusa (ne)rezidenta gre za rešeno predhodno vprašanje v primeru odmere dohodnine, in sicer, če je status (ne)rezidenta ugotovljen tako po ZDoh2- kot po Konvenciji med Vlado RS in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja z zvezi z davki na dohodek in premoženje.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 39, 39/3, 73, 73/2, 73/4, 97, 97a. ZFPPIPP člen 264.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodišča
Če se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja splošna prepoved pobota, ki je ne izključuje niti ureditev 97. oziroma 97.a člena ZDavP-2. Ker gre torej za drugačne okoliščine kot v zadevah X Ips 33/2016 in X Ips 385/2015 je Vrhovno sodišče presodilo, da tožena stranka v primeru, kot je obravnavani, nima pravne podlage za zavrnitev vračila presežka DDV. Sodišče prve stopnje je po navedenem napačno uporabilo materialno pravo. Enako kot tožena stranka v drugostopenjski odločbi (ki je svojo odločitev oprla na 261. člen ZFPPIPP) je napačno opredelilo trenutek nastanka revidentovih terjatev in posledično pobot napačno presodilo kot dopusten.
ZDavP-2 člen 97a, 97a/4. ZPP člen 367, 374, 374/2, 377. ZUS-1 člen 2.
predlog za dopustitev revizije - pobot davčnih obveznosti - obvestilo o pobotu - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes - obvestilo upravnega organa ni upravni akt - neizkazanost posega v pravice oziroma pravne koristi - zavrženje predloga
Obvestilo o pobotu samo po sebi ne ustvarja pravnega učinka pobota, ampak mora davčni organ o pobotu izdati upravni akt, saj le tako lahko poseže v pravni položaj zavezanca za davek. V obravnavanem primeru takšen akt (še) ni bil izdan, kar pomeni, da do pobota davčnih obveznosti sploh ni prišlo in torej ni podlage za evidentiranje spremembe davčne obveznosti predlagateljev.
To posledično pomeni, da si predlagatelja tudi v primeru uspeha z revizijo ne moreta izboljšati pravnega položaja, saj do posega v njune pravice oziroma pravne koristi, kot ga zatrjujeta in ga želita varovati v revizijskem postopku, sploh ni prišlo.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93-2, 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7, 98/7-4, 99, 99/1, 99/2, 99/2-3. ZGD-1 člen 53, 53/4, 53/4-2, 64, 64/1, 64/1-4, 491. ZUS-1 člen 64, 94.
davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Naknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.
Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 97, 97/5, 97a, 97a/1, 97a/2, 97a/4. ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82.. ZDDV-1 člen 73.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačan davek - vračilo preplačanega davka - obvestilo o pobotu - možnost izjave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - izpodbijani akt ni upravni akt - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Odločitev o pobotu po svoji vsebini pomeni oblastno dejanje davčnega organa, s katerim ta posega v pravice oziroma obveznosti davčnega zavezanca, saj na njegovi podlagi prenehajo oziroma se spremeni višina davčnih obveznosti. Zato je o izvedenem pobotu treba odločiti z upravnim aktom.
Obvestilo o izvedbi pobota je treba v tem kontekstu razlagati zgolj kot dejanje v postopku pred izvedbo pobota. Z njim davčni organ ne more nadomestiti upravne odločbe, niti z njegovo izdajo ne ustvarja pravnih posledic pobota, ampak zavezanca zgolj obvesti o nameravanem pobotu, s čimer mu da možnost izjave v postopku. S takšnim postopanjem je zagotovljena kontradiktornost postopka.
Obvestilo o izvedbi pobota ni upravni akt, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
Ker upravni akt o pobotu sploh ni bil izdan, obvestilo pa ne more nadomestiti upravne odločbe, pobot medsebojnih terjatev in obveznosti sploh ni nastal. Posledično so bile spremembe višine obveznosti v evidencah davčnega organa izvedene brez ustrezne podlage. Davčni organ bo moral za dosego učinkov pobota izdati upravno odločbo, v kateri bo moral v izreku odločiti o pobotu ter obrazloženo pojasniti izpolnjevanje pogojev za pobot terjatev, ki si stojijo nasproti.