Pri obdavčitvi je treba izhajati iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca.
Če je določene stroške nosil naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v smislu ZDoh-2.
V zvezi s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
ZUS-1 člen 2, 4, 32, 32/2. ZDavP-2 člen 68a. ZUP člen 49, 51.
davki - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - procesne predpostavke za tožbo - prezgodaj vložena tožba - sodelovanje v postopku - zdravstvene težave - določitev skrbnika za poseben primer - obrnjeno dokazno breme v davčnem postopku - začasna odredba
Ker je pritožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo v rednem upravnem sporu, saj se bo lahko (pa čeprav po zakonitem zastopniku, skrbniku za poseben primer ali začasnem zastopniku) pritožil in vložil tožbo zoper (morebitno) izdano odločbo v davčnem postopku, procesne predpostavke za odločanje o tožbi po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.
Iz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno.
Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za predmetni primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz (nobenega) zakona ne izhaja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZPP člen 8. ZDoh-2 člen 46.
dovoljena revizija - opravljanje podjetniške dejavnosti - glavna obravnava - zaslišanje priče - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zasebni namen - gradnja
Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, ki od sodišča zahteva vestnost in skrbnost pri ocenjevanju dokazov na podlagi razumnih in preverljivih razlogov, in sicer najprej vsakega dokaza posebej, nato vseh skupaj ter upoštevajoč uspeh celotnega postopka. Bistveno je ta določba lahko kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična, ne pa tudi, če stranka postopka meni, da ocena sodišča ni vsebinsko prepričljiva. Zato revizijsko sodišče tudi, če bi npr. delilo strankino mnenje glede vsebinske neprepričljivosti dokazne ocene, zgolj iz tega razloga vanjo ne bi smelo poseči, če ne bi bila hkrati pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva. Takšnih očitkov zoper dokazno oceno sodišča prve stopnje pa revident v obravnavanem primeru niti ne navaja.
vrednostni kriterij - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - obračun DDV - pogoji za vračilo - zavarovanje - dvom o upravičenosti zahteve za vračilo ddv - pravni standard - neplačujoči gospodarski subjekt - subjektivni element
Davčni organ lahko v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV, zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (prvi odstavek 73. a člena ZDDV-1). Taka ureditev ne pomeni prekomernega posega v revidentove pravice, ni nesorazmerna in ni v nasprotju z Ustavo RS in EKČP. Izkazanost dvoma v upravičenost zahteve za vračilo (ki je pravni standard) je varovalka, da davčni organ pri zahtevi za zavarovanje ne ravna samovoljno.
ZDO člen 14, 15, 19, 19-1, 19-2, 156. SPZ člen 256. ZPP člen 371, 371/2.
pomembno pravno vprašanje - obseg presoje v reviziji - zavezanec za plačilo davka od premoženja - stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - lastnik stavbe - imetnik stavbne pravice - razmerje med lastnikom in imetnikom stavbne pravice - lastninska pravica
Zavezanec za plačilo davka na premoženje po 15. členu ZDO je v primeru, ko je na nepremičnini ustanovljena stavbna pravica, imetnik stavbne pravice, torej tisti, ki ima v lasti stavbo, in ne lastnik zemljišča.
ZVOP-1 člen 30, 34. ZDavP-2 člen 131. ZUP člen 2, 82. ZFU člen 78, 78/2.
vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - ni upravna zadeva - davčna preiskava - ni upravni akt - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - pravica do seznanitve s spisom davčne preiskave
Ugotovitve in morebitni za davčnega zavezanca obremenilni dokazi, ki so bili pridobljeni v davčni preiskavi, so se prenesli v upravni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (peti odstavek 131. člena ZDavP-2), v katerem ima pritožnik polne procesne pravice, med drugim tudi pravico do kontradiktornosti in s tem do vpogleda v podatke, dokumente ter dokaze, ki so podlaga za odločitev davčnega organa.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - oprostitev plačila DDV - dokazno breme - skladnost zakonskih določb s pravom EU - pomanjkljiva trditvena podlaga
Dobava blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV, če je bila lastninska pravica na blagu prenesena na kupca in je dobavitelj (prodajalec) izkazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po tej odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave.
Oprostitev plačila DDV za dobave znotraj Skupnosti je objektivno odvisna od njegovega fizičnega prenosa iz države članice, kar pa se, odkar je bil odpravljen nadzor na mejah med državami članicami, presoja načeloma na podlagi dokazov in obračunov, ki jih davčnemu organu predloži davčni zavezanec.
Revident ne izpostavlja in ne argumentira, da zavrnitev tožbe v izpodbijani sodbi temelji na stališču sodišča prve stopnje, ki pomeni nezakonito omejevanje pravice do dokazovanja iz 22. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/4, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - vprašanje za predhodno odločanje SEU - dovoljena revizija - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - prisilna poravnava davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 97, 97/5. OZ člen 50. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - simuliran (navidezni) pravni posel - ugotavljanje pogodbene volje strank - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - indici - nova dejstva in dokazi
Ni pravilno stališče revidenta, da iz objektivno razvidnih okoliščin ni mogoče ugotavljati navideznosti posla in prave volje strank. V primerih, ko gre za davčno izogibanje z navideznimi pravnimi posli, (navidezni) pogodbeni stranki davčnemu organu svojo pravo voljo namenoma prikrivata, zato jo bo največkrat mogoče ugotavljati izključno iz drugih okoliščin, torej posrednih dokazov in indicev.
Dolžnost sodišča odgovoriti na upoštevne tožbene navedbe je prav pri kompleksnem ugotavljanju dejanskega stanja prek posrednih dokazov velikega pomena, saj je ob opustitvi te dolžnosti lahko argumentacija sodišča sicer (toliko bolj) logična in razumljiva, kolikor se omeji le na določena dejstva oziroma trditve, ki govorijo v prid določeni ugotovitvi dejanskega stanja, vendar pa to seveda ne pomeni, da je bil stranki zagotovljen pošten postopek. Zato mora torej sodišče ob ustrezni obravnavi vseh upoštevnih navedb strank v postopku izvesti dokaze, ugotavljati dejstva in opraviti niz sklepov, iz katerih preko posredno relevantnih dejstev s pomočjo pravil izkušenj in logike pride do sklepa o neposredno relevantnih dejstvih. Indici morajo za utemeljitev končnega sklepa sodišča skupaj tvoriti razumljivo in logično celoto, na podlagi katere se lahko opravi tudi materialnopravna presoja.
Nedovoljeno davčno izogibanje, s katerim se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, predstavljajo tudi pravni posli, ki sicer niso navidezni v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali. Navedeni pravni posli pa se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo v tem, da je njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. To ravnanje je pogosto razvidno iz značilnosti, da sta stranki določen pravni posel izpeljali po nerazumljivo zapleteni in kompleksni poti, za katero ni - razen izogibanja določeni obdavčitvi - mogoče najti nobenega razumnega poslovnega cilja.
ZDavP-2 člen 39, 68, 68/5, 77. ZBan-1 člen 214, 215. ZUS-1 člen 22, 52, 83, 92.
dovoljena revizija - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP - skupno premoženje - dohodki in premoženje zakonca - retroaktivnost - bančna tajnost - davčna osnova - prihranki - listine
S pojasnjevanjem virov financiranja nepojasnjenega prirasta premoženja davčni zavezanec znižuje davčno osnovo. Eden izmed virov financiranja so lahko tudi prihodki zakonca davčnega zavezanca. Stališče tožene stranke, da prihodki revidentkinega moža avtomatično niso upoštevni v postopku odmere davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2, je zato zmotno. Vendar pa je skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazno breme za izkazanost virov financiranja na davčnem zavezancu. To pomeni, da zgolj zatrjevanje obstoja skupnega premoženja in dohodkov zakonca ne zadošča. Treba je izkazati, da je do prehoda finančnih sredstev med zakoncema resnično prišlo.
Obdavčitev po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 tako zajema le premoženje davčnega zavezanca, ki temelji na neprijavljenih oziroma nepojasnjenih dohodkih v obdobju davčnega nadzora. Ne gre za obdavčenje premoženja, ki je nastalo več kot pet let pred prvim uradnim dejanjem davčnega organa ali v razmerjih, ki so bila zaključena pred obdobjem inšpekcijskega nadzora.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/4. ZDavP-2 člen 68, 68/5, 69. ZDDD člen 9.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davek na dediščine in darila - davčni zavezanec - odmera davka - oprostitev plačila davka - pravni interes - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve
Odmera davka ni bila zavrnjena zaradi ugotovitev postopka pri revidentkinem možu po tedaj veljavnem 68. členu ZDavP-2, ampak zato, ker upravni organ prve stopnje ni verjel revidentkini materi o danem darilu, revidentka pa te izjave ni podkrepila z drugimi dokazi. Gre torej za vprašanje ugotovljenega dejanskega stanja o tem, ali je bilo darilo dano ali ne.
Vprašanja o ustavnosti določbe o dokaznem bremenu in roku za hrambo dokazov v postopku po tedaj veljavnem 5. odstavku 68. in 69. členu ZDavP-2 pa tudi ni pomembno po vsebini zadeve, ker navedene določbe ne predstavljajo materialne pravne podlage za odločitev v obravnavanem primeru.
Ker je revidentka že z vložitvijo napovedi izpolnila svojo zakonsko dolžnost, ji z odločitvijo organa, da se ji davka ne odmeri, ni bilo poseženo v njeno pravico ali pravno korist, zato si z vloženo revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUS-1 člen 2, 17, 17/1, 36, 36/1-3, 36/1-4, 36/1-6. ZFU člen 37. - člen 8, 8/1. - člen 6, 6/2-3.
upravni akt - poseg v tožnikov pravni položaj - skladnost pravilnika z zakonom in kolektivno pogodbo
Davčni organ je kot oblastveni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije (opravljanja nadzora nad kršitvijo zakona pri zavezanki za davek) pritožnici naložil konkretno ravnanje. To je storil z odločbo in na ta način odločil o njeni obveznosti v konkretnem primeru, za katero je menil, da izhaja iz predpisa (da pritožnica kot upravljavka vrhnje domene ".si" blokira dostope do konkretne domene). Z izdajo odločbe je torej vplival na njen pravni položaj, se pravi, da je vanj posegel. S tem pa se pritožnica ne strinja, saj meni, da ji je davčni organ brez pravne podlage naložil določeno ravnanje. Navedena odločba zato v spornem delu v razmerju do pritožnice izpolnjuje pogoje za obravnavanje v upravnem sporu, kot izhajajo iz 2. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDV-1 člen 53, 53-c, 76, 76/1-6, 77, 77/6. - člen 158. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 4, 4-10, 78, 201, 220, 221, 221/3, 236, 239. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 201.
Po presoji Vrhovnega sodišča odpust DDV na podlagi 236. in 239. člena CZS ni mogoč, saj se te določbe nanašajo le na odpust oziroma povračilo uvoznih dajatev, med katere pa DDV ne spada. Četudi se po šestem odstavku 77. člena ZDDV-1 pri uvozu blaga DDV plačuje, kot da bi bil uvozna dajatev, to ne pomeni, da je DDV dejansko uvozna dajatev v smislu CZS. Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve je materialnopravna pravica, CZS pa ni materialnopravna podlaga za obračunavanje in s tem tudi ne za odpuščanje DDV. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v sodbi X Ips 82/2005 z dne 20. 10. 2016.
Če pogoji za oprostitev plačila davka niso izpolnjeni, za plačilo davka odgovarja tisti, ki mu je bila oprostitev neupravičeno odobrena. Ker je bila oprostitev neutemeljeno odobrena v okviru carinskega postopka, je za davek odgovorna oseba, ki je sicer carinski dolžnik, kar izhaja iz 6. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1, ki določa, da mora DDV pri uvozu blaga plačati carinski dolžnik, določen v skladu s carinskimi predpisi oziroma prejemnik blaga.
Iz določbe 26. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ne izhaja dolžnost države podpisnice, da za namene izvedbe konkretnega davčnega postopka, v katerem je dokazno breme na zavezancu, sama pridobiva podatke od druge države pogodbenice.
Cilj Direktive Sveta 2011/16/EU niti njen predmet ni razbremenitev davčnih zavezancev njihove sodelovalne dolžnosti v postopku.
ZUP člen 82. ZFU člen 60, 61, 65, 78. ZDavP-2 člen 139. ZUS-1 člen 28, 36, 76, 82.
pravočasnost tožbe - pripravljalna vloga
Davčni zavezanec ne more na podlagi 82. člena ZUP zahtevati vpogleda v spis davčne preiskave. V fazi davčne preiskave se ne vzpostavijo dokumenti upravne zadeve, ti nastanejo po začetku upravnega postopka. Ugotovitve in dokazi, pridobljeni v davčni preiskavi, se prenesejo v upravni (davčni) postopek.
S 36. členom ZUS-1 je zakonodajalec izrazil svojo voljo, da po preteku roka ugasne pravica za vložitev tožbe. Ker to velja za tožbo kot takšno, mora do enake posledice voditi tudi njena dopolnitev, če je vložena po preteku roka in se ne nanaša na razloge, ki bi jih morebiti nasprotna stranka podala v odgovoru na tožbo.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
URS člen 14, 14/2, 22, 33. ZDoh člen 96, 96/2-2. ZPPreb člen 3, 3-3, 7.
dovoljena revizija - dohodnina - oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala pri prodaji stanovanja
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.