ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 98, 98/5, 101. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386.
davki - obnova odmere dohodnine - zastopanje - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - revizijski postopek - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 37, 37/2, 68, 93, 93/1. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-4.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - vodenje pritožbenega postopka na podlagi nepodpisanega elektronskega sporočila - elektronsko sporočilo, ki se šteje kot pritožba - pravni interes - pritožba kot pravica stranke - načelo laične pritožbe
Zatrjevana odsotnost pravnega interesa pomeni, da ni potrebe po pravnem varstvu, ki ga pritožba zagotavljala (in je njen poglavitni smisel). Stranka mora s pritožbo iskati pravno varstvo, imeti mora pravovarstveno potrebo za dosego lastne koristi (izboljšanje svojega položaja), ki je drugače ne more doseči. V nasprotnem primeru ne gre za pritožbo. Pritožba je pravica stranke, ki se uresniči samo, če ta poda svojo zahtevo za vodenje pritožbenega postopka. Brez ustrezne zahteve stranke se torej ta postopek ne more in ne sme voditi.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1, 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a,2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 92, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 138, 138/2.
davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - neplačujoč gospodarski subjekt - nakup kmetijskih strojev - oprava storitev - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - nepopolni računi - obvezni podatki na računu - navedba količine in vrste dobavljivega blaga oziroma obsega in vrste opravljenih storitev - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - delna ugoditev reviziji
Če davčni zavezanec ne razpolaga s formalno popolnim računom, je že to zadostni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, zato ni treba še dodatno presojati, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe sicer pravilno izhajalo iz materialnopravnih izhodišč glede ugotavljanja subjektivnega elementa, vendar pa svoje presoje, da je v obravnavani zadevi revident vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivih transakcijah, ni ustrezno obrazložilo, zato sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
ZDoh-2 člen 97, 97/3, 102. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 5, 83, 83/2, 83/2-2.
dovoljena revizija - uporaba 88. člena ZDavP-2 - nadzorstvena pravica - očitna kršitev materialnega prava - pogoj za uporabo nadzorstvene pravice
Skladno s 5. členom ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi zoper akte, izdane na podlagi izrednih pravnih sredstev, s katerimi je nek upravni akt odpravljen ali razveljavljen, če je bil s takšnim aktom postopek odločanja o zadevi končan. Samo v takšnem primeru je torej stranka upravičena vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo o izrednem pravnem sredstvu, saj drugače ne bi imela možnosti pred sodiščem uveljavljati nezakonitosti njegove uporabe. V primeru, da bi se postopek nadaljeval z izdajo novega upravnega akta, zoper katerega bo lahko prizadeta stranka vložila tožbo v upravnem sporu, stranki ni treba zagotavljati posebnega sodnega varstva zoper odločbo o izrednem pravnem sredstvu. Svoje argumente o njegovi nezakoniti uporabi bo lahko učinkovito uveljavljala v upravnem sporu zoper nov upravni akt.
Po presoji Vrhovnega sodišča mora biti vedno podana očitna kršitev materialnega prava, da je izpolnjen pogoj za uporabo nadzorstvene pravice po drugem odstavku 88. člena ZDavP-2.
ZDMV člen 3, 3/1, 5, 7, 7/1, 11, 11/1, 11/4. URS člen 14, 14/2.
davek na motorna vozila - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - vračilo davka na motorna vozila - sprostitev vozil v promet - nastanek davčne obveznosti - uničena vozila pred prvo registracijo - izvoz vozila pred prvo registracijo - povračilo škode - načelo enakosti - različni položaji
Namen vračila davka po 11. členu ZDMV je v preprečitvi kopičenja davka (v različnih državah) zaradi prenosa vozila, zaradi česar je predvideno vračilo plačanega DMV za motorna vozila, ki se v RS ne registrirajo, ker zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo članico EU teritorialno zapustijo njeno ozemlje, a še naprej obstajajo in se bodo tudi uporabljala v prometu, vendar ne na ozemlju RS. Ni pa namen 11. člena ZDMV v povračilu škode (v katero je lahko zajet tudi znesek plačnega DMV), ki zavezancu nastane zaradi uničenja vozil, ki se v prometu ne bodo nikoli (več) uporabljala, ne v RS ne v drugi državi.
Ker primerjana položaja, ko vozila zapustijo ozemlje RS zaradi izvoza oziroma dobave v drugo državo pred prvo registracijo in ko so vozila uničena pred prvo registracijo, nista bistveno enaka položaja, ki bi zahtevala enako obravnavo, stališče sodišča prve stopnje in davčnih organov, da se revidentki plačan DMV za vozila, ki so bila uničena v požaru, še preden so bila registrirana, ne vrne, po presoji Vrhovnega sodišča ne pomeni kršitve drugega odstavka 14. člena Ustave.
davek od nenapovedanih dohodkov - prijava premoženja - posamezno dejanje v upravnem postopku - subsidiarni upravni spor
Smisel poziva na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 je izdaja odločbe o odmeri davka po 68.a členu ZDavP-2 in ne pridobitev same prijave premoženja. Predmetni poziv upravnega organa je zato samo del širšega postopka.
Uveljavljanje posegov v temeljne pravice in svoboščine, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku, ni možno v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1, saj je sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora zoper odmerno odločbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZFPPIPP člen 20, 20/1, 264, 264/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 34, 35, 39, 39/3, 39/4, 39/5, 73, 73/2, 73/4, 77. ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo sorazmernega dela plačanega davka na motorna vozila - izvoz motornega vozila - dokazila, da je vozilo zapustilo ozemlje RS - rok za vložitev zahteve za vračilo davka na motorna vozila - materialni rok - procesni rok - prekluzivni materialni rok - zastaralni materialni rok - prepozna zahteva za vračilo davka - zavrženje zahteve
Rok iz osmega odstavka 11. člena ZDMV je prekluzivni materialni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice do vračila plačanega davka na motorna vozila.
Ker je revidentka zahtevo za vračilo davka na motorna vozila vložila šele junija 2011, okoliščine, zaradi katerih bi lahko zahtevala vračilo davka, pa so nastopile že v novembru 2010, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zamudila trimesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve, s čimer je izgubila pravico do vračila sorazmernega dela plačanega davka na motorna vozila.
Sodišče prve stopnje je z oceno, da je plačilo računov določeni osebi mogoče dokazati le s plačilom preko transakcijskega računa, postavilo novo dokazno pravilo in omejilo dokazovanje. S tem je kršilo 22. člen Ustave RS.
Sodišče prve stopnje je dokaze, ki jih je v tožbi predlagal revident, ocenilo kot nedopustno tožbeno novoto in jih tudi kot nesubstancirane zavrnilo. Tako ravnanje je v skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1, po katerem v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
Stvar presoje Vrhovnega sodišča je pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje. Če revident določene navedbe v tožbi ni podal in zato sodišče prve stopnje tega ugovora ni presojalo, mu ni mogoče očitati kršitev, bodisi materialnega, bodisi procesnega prava.
ZDavP-2 člen 5, 6, 68, 68/5, 68/6. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja in napačna dokazna ocena - nedovoljen revizijski razlog
Kršitve določb postopka ni mogoče utemeljevati z nasprotovanjem ugotovitvam glede dejanskega stanja, ali z mnenjem, da bi morale biti te ugotovitve drugačne, če bi se pravilno upoštevalo predložene dokaze. S takšnimi trditvami revident prikrito izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog. Da bi šlo za bistveno kršitev določb postopka v smislu 14. točke drugega odstavka ZPP, mora biti možnost preizkusa sodbe popolnoma izključena, če obrazložitev kljub pomanjkljivostim še vedno dopušča preizkus, pa procesna kršitev ni podana.
Davčni organ mora na podlagi 5. člena ZDavP-2 po uradni dolžnosti ugotoviti tudi dejstva, ki so za davčnega zavezanca ugodna. Primarno dokazno breme pa je na davčnemu zavezancu glede zniževanja z oceno določene davčne osnove, kjer gre za obrnjeno dokazno breme, saj davčni zavezanec izpodbija domnevo davčnega organa o njeni višini.
Načelo sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2 ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se na načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene.
ZDavP-2 člen 68, 68/5. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje nepojasnjenega izvora - bistvene kršitve določb postopka - preizkus obrazložitve sodbe - nasprotje v obrazložitvi - obseg revizijske presoje - dejansko stanje
Kršitev določb postopka v upravnem sporu iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če sodbe sodišča prve stopnje zaradi nerazumljivosti, protislovnosti, neobrazloženosti ali samo navidezne obrazloženosti ni mogoče preizkusiti. Po mnenju Vrhovnega sodišča sodišča prve stopnje te kršitve ni zagrešilo.
Ali je ugotovitev dejanskega stanja, to je, ali je revident omenjena sredstva prejel ali ne in ali jih je potrošil za zatrjevani namen, pravilna, ni stvar revizijske presoje.
ZDavP člen 39. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77, 138.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - dolžnost prijave vseh dohodkov - ugovor retroaktivne uporabe zakona - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme - nelistinski dokazi - očetovo darilo - pogoji za uvedbo davčnega postopka
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne zahteva, da se obdavči celotno premoženje, ki ga je davčni zavezanec kadarkoli pridobil oziroma posedoval. Ugotovljena vrednost premoženja je omejena z davčnim obdobjem, v katerem se povečanje premoženja lahko ugotavlja.
Določba 69. člena ZDavP-2 daje davčnemu organu pooblastilo, da sme fizično osebo pozvati, naj opravi popis premoženja, s katerim razpolaga. Zakonska določba davčnemu organu ne nalaga, da mora pozvati fizično osebo na prijavo premoženja.
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/351, 52, 59, 59/2-2, 52, 71, 71/2, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odločanje sodišča prve stopnje na seji - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - nov dokaz - sklicevanje na razloge izpodbijanega upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave
Uporaba druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 nalaga sodišču, da za vsako novo dejstvo ali dokaz opravi presojo njegove pomembnosti za obravnavano zadevo ali dopustnosti v smislu omenjenih določb ZUS-1, v sodbi pa o tem navede razloge. Po naravi stvari so namreč ta pojasnila tudi razlogi za zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov. O tem, zakaj je sodišče zavrnilo v tožbi navedena dejstva in dokazne predloge, mora biti stranka seznanjena, saj je to bistvenega pomena za morebitno uveljavljanje kršitve pravice do izvajanja dokazov kot vidika ustavnoprocesnih jamstev iz 22. člena Ustave RS.
Če sodišče uporabi pooblastilo iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1, mora navesti, kateri tožbeni očitek zavrača z uporabo tega pooblastila, saj je le tako mogoče preizkusiti pravilno uporabo te zakonske določbe - torej, ali gre res za strankino golo vztrajanje pri neutemeljenih trditvah, posledično pa tudi, ali se je sodišče opredelilo do vseh tožbenih navedb, pomembnih za odločitev.
ZDavP člen 34. ZDavP-2 člen 5, 6, 39, 41, 65, 65/5, 68, 68/5, 68/6, 69, 77.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - dokazno breme - fair balance - načelo sorazmernosti v davčnem postopku - ugotavljanje podlage izplačila dohodka - bančna tajnost - skladnost 39. člena ZDavP-2 z ustavo
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.
Načelo sorazmernosti ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene.
Pri 39. členu ZDavP-2 gre za izjemo iz 5. točke drugega odstavka 215. člena Zakona o bančništvu, po kateri dolžnost varovanja tajnosti bančnih podatkov ne velja, če tako določa zakon.
ZTro člen 4, 4-6, 12, 12/3, 26, 26/1, 27, 44, 44/1-1, 44/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZOdvT člen 36. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUT člen 17. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 27. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - trošarine - etilni alkohol - oproščena uporaba alkohola - uporaba za proizvodnjo zdravil - uporaba za zdravstvene namene - dovoljenje za oproščenega uporabnika - vsebina dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - stroški upravnega postopka in upravnega spora
Če je oseba imetnik dovoljenja, je na njegovi podlagi in pod pogoji, ki jih določa, upravičena do oprostitve plačila trošarine. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja, torej (pravnomočnega in dokončnega) upravnega akta, ki imetniku podeljuje konkretna upravičenja in ne (več) z vprašanji razlage in uporabe 44. člena ZTro, razen kolikor gre za vprašanja, ki presegajo okvir izdanega dovoljenja. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno materialnopravno pravilna, če je revidentka s svojimi ravnanji presegla okvir dovoljenja, in obratno, če njegovega okvira ni presegla, je naložitev plačila trošarine materialnopravno napačna, ker je trošarina v takem primeru naložena v plačilo v nasprotju s 6. točko 4. člena ZTro, tretjim odstavkom 12. člena ZTro oziroma prvim odstavkom 26. člena ZTro.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1, 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje države članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - načelo dobre vere - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - oprava osnovnih minimalnih preveritev glede poslovanja izdajatelja računa - vloga davčnega zavezanca v sistemu DDV - ex tunc učinek interpretativnih sodb SEU
Tako kot Sodišče Evropske unije ni potrebovalo posebnih določb v Šesti direktivi, da je potrdilo obstoj načela dobre vere, tudi nacionalna sodišča ne potrebujejo nacionalnih določb, da to načelo uporabijo v konkretnih primerih.
Od davčnega zavezanca se pričakuje, da je pošten, pa tudi, da po potrebi sprejme previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti izvedenih transakcij. Dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo izhaja iz posebne vloge davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan plačati davek, ampak davek tudi pobira.
Zahteva po izvedbi osnovnih preveritev poslovanja izdajatelja računa se ne vzpostavi šele, ko že obstajajo indici o goljufiji v zvezi s plačevanjem DDV. Od davčnega zavezanca je namreč razumno pričakovati (še zlasti pri sklepanju poslov velikih vrednosti), da osnovne preveritve glede poslovanja izdajatelja računov, na podlagi katerih namerava odbijati vstopni DDV, opravi že pred oziroma ob sklenitvi posla.
ZUS-1 člen 52, 83, 83/2, 83/3. ZDavP-2 člen 87, 87/2.
dovoljenost revizije - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizije
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Skladno z 52. členom ZUS-1 se lahko nova dejstva upoštevajo v upravnem sporu le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta.
Na splošno vprašanje, ki od Vrhovnega sodišča dejansko zahteva, da poda nasvet, kateri postopek naj revident izbere za uveljavljanje svojih interesov, Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti.
ZDavP-2 člen 88, 88/2, 90, 90/2, 90/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZPP člen 371, 371/2. URS člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijske presoje - davek na dodano vrednost - naknadna sprememba sodne prakse nacionalnih sodišč in SEU - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva - pojem očitne napake - restriktivna razlaga izrednega pravnega sredstva - kršitev materialnega prava kot neupoštevni izpodbojni razlog
Pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 se ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno.
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZDavP-2 člen 143, 143/2, 155.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - davčna izvršba - že izpolnjena prisilna izpolnitev - odprava sklepov o izvršbi - sklep o ugotovitvi višine davčnega dolga - začetek postopka davčne izvršbe - sklep o ustavitvi davčne izvršbe - izboljšanje pravnega položaja
Ker tožena stranka za izdajo izpodbijanega sklepa ni imela pravne podlage, saj postopek davčne izvršbe ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bil (več) v teku, izpodbijani sklep v razmerju do revidentke nima pravnih posledic, ki bi povzročale z vidika (ne)pravilnosti izpolnitve in izterjave njenih obveznosti učinek pravnomočno odločene zadeve. Zato se tudi z odpravo izpodbijanega akta pravni položaj revidentke ne bi spremenil.
Ker si revidentka tudi z uspehom v revizijskem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ni podan njen pravni interes za revizijo, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2, 174/4, 174/5. ZUS-1 člen 94, 94/1. URS člen 23.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova - dopustnost davčne izvršbe z rubežem terjatve - pravica do sodnega varstva - kršitev Ustave
Odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.