ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 93, 93/2-1. ZUP člen 240, 240/2.
dovoljenost revizije - zavrženje prepozne tožbe - vrednostni kriterij - odločanje o procesni upravičenosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice - posledice niso neposredna posledica sklepa, ki ga revident izpodbija v tem upravnem sporu - sklep o popravi pomote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije so na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa, s katerim je bila revidentova pritožba zavržena kot prepozna. Ker revidentova pravica do vložitve pritožbe ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker vprašanje, ki ga navaja, ni pomembno po vsebini zadeve.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica, ki ga je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica sklepa o davčni izvršbi, ki pa ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - plačnica davka - ekonomska vsebina posla - navidezni pravni posel - izogibanje ali zloraba drugih predpisov
Po presoji Vrhovnega sodišča se tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 74. člena ZDavP-2, glede na vsebino poslov in ugotovljena dejstva (da gre za poslovno povezani osebi, da je družba A. insolventna in da ni poravnavala svojih obveznosti, da je na revidentko preneseno opravljanje dejavnosti, da se plačila med njima niso izvedla preko bančnih računov, delavci so delo opravljali in plače so jim bile izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene) revidentko pravilno obravnava kot plačnico davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve.
ZDDV-1 člen 5, 5/1, 39, 39/2, 39/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 146, 146/2. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 54. ZUS-1 člen 36, 36/1-7, 36/2, 86. ZUP člen 207, 207/2, 226, 226/1.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zmanjšanje obračunanega davka po prenehanju opravljanja dejavnosti - popravek obračuna - pojem davčnega zavezanca - sklep namesto odločbe - neizčrpana pritožba - obseg revizijskega preizkusa pravnomočne sodbe
Davčni zavezanec v smislu določbe 39. člena ZDDV-1 je tudi posameznik, ki v času vložitve popravka obračuna DDV sicer ne opravlja več gospodarske dejavnosti, pa želi s popravkom obračuna popraviti oziroma zmanjšati znesek DDV, ki ga je obračunal v času, ko je še opravljal gospodarsko dejavnost.
ZUP člen 6, 272, 272/2, 292, 292/1. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 125, 126, 418, 418/1. ZDavP člen 96, 97, 97/5.
davčna izvršba – zastaranje pravice do izvršbe – obnovljena odmerna odločba – (ponoven) začetek teka roka za zastaranje izvršbe – pretrganje zastaranja - načelo zakonitosti v davčnih zadevah - časovna veljavnost postopkovnega zakona – uporaba novih določb o zastaranju
Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev tožene stranke, ki ji je v izpodbijani sodbi sledilo tudi sodišče prve stopnje, da je zastaranje pravice do izterjave obveznosti, določene v odločbi z dne 28. 10. 2008, začelo teči po njeni izvršljivosti 30. 11. 2008, in da se je glede na to, da se je revidenta s sklepom o izvršbi z dne 13. 12. 2012 za navedeno obveznost že terjalo in da je bil s tem tek zastaralnega roka iz 125. člena ZDavP-2 prekinjen, zato ni nastopilo niti relativno niti absolutno zastaranje iz 125. oziroma 126. člena ZDavP-2, pravilna.
Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 4, 4/1, 4/2. ZDDV člen 3, 13, 13/1, 13/2. ZDDV-1 člen 72, 72/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 45, 45/2, 138a. ZUS-1 člen 94, 94/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3. URS člen 23.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prodaja zemljišč, ki niso vključena med osnovna sredstva samostojnega podjetnika - obdavčljivost transakcije - izključitev sredstev podjetnika iz sistema DDV - prodaja zasebnih sredstev - prodaja sredstev v okviru opravljanja podjetniške dejavnosti - prevalitev naknadno odmerjenega DDV na kupca - določitev dolgovanega DDV, kadar se stranki glede DDV nista ničesar dogovorili
Prodaja osebnega premoženja podjetnika ni predmet DDV le, če podjetnik take prodaje ne opravi v okviru opravljanja svoje gospodarske dejavnosti, temveč v okviru upravljanja svojega osebnega premoženja.
Da je revident s spornimi zemljišči objektivno gledano ravnal kot podjetnik po presoji Vrhovnega sodišča dokazuje to, da je revident kupil zaokrožen zemljiški kompleks, na katerem je nato zgradil trgovski center, da je na spornih zemljiščih izvajal pripravljalna dela za gradnjo trgovskega centra ter končno tudi sama gradnja trgovskega centra na teh parcelah. Takšna ravnanja niso ravnanja upravljanja osebnega premoženja. Na to, da je revident s spornimi zemljišči ravnal kot ravna podjetnik s podjetniškim premoženjem, pa končno izhaja tudi iz ugotovitve, da sta bili sporni zemljiški parceli nujen pogoj za izgradnjo trgovskega centra. Že iz te fizične povezanosti spornih zemljišč z ostalimi predmeti prodaje (nespornimi zemljišči in zgradbo) logično izhaja, da revident z njimi niti ni mogel ravnati drugače kot s preostalimi predmeti prodaje, s katerimi pa je nesporno ravnal kot podjetnik in jih kot tak tudi prodal. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče v celoti pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da za enoten kompleks zemljišč ne moreta veljati dva različna davčna režima.
V obravnavanem primeru je višina odmerjenega DDV, ki je bil obračunan od zneska kupnine, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da se je revident s kupcema kaj dogovoril glede DDV, pravilna in zakonita le, če ima revident možnost od kupcev izterjati naknadno odmerjeni DDV. Če te možnosti nima, mu je bil davek odmerjen v previsokem znesku in mora biti znižan na takšno raven, kot da bi bil davek že zajet v dogovorjeni ceni.
vrnitev v prejšnje stanje - pooblastitveno razmerje - zamuda roka za plačilo sodne takse za tožbo - pritožba
Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo, ki bi narekoval vrnitev v prejšnje stanje. Zamuda pri plačilu sodne takse je nastala po njuni krivdi.
Pritožnikov odvetnik, ki mu je prvostopenjsko sodišče vročilo plačilni nalog, je bil dolžan pritožniku to dejstvo sporočiti, prav tako pa je bil tudi pritožnik dolžan sporočiti odvetniku svoje specifične okoliščine (invalidnost), vsled temu pa bi se morala dogovoriti o drugačnem načinu medsebojne komunikacije, upoštevaje posebne okoliščine pritožnika, ki zanju v obravnavanem primeru niso bile nepredvidljive in nepremostljive.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - nabavna vrednost kapitala - čas pridobitve - sklenitev pogodbe - sklenitev aneksa - pomembno pravno vprašanje
Glede na okoliščine obravnavanega primera na spremembo vrednosti nepremičnine ob pridobitvi ne vpliva aneks (o spremembi nakupne cene), saj je bil ta sklenjen po pridobitvi nepremičnine in zgolj zaradi višje dosežene kupnine ob nadaljnji prodaji nepremičnine.
Iz pogodbe z dne 28. 12. 2010 izhaja, da ne gre za dogovor, da se bo spremenila nabavna vrednost nepremičnine oziroma da se pod pogojem določi višja kupnina, ampak da se dogovori druge vrste plačilo, katerega namen je varstvo pravic upnikov pravne osebe, kar pa za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v obravnavanem primeru ni relevantno.
Obravnavana zadeva ne spada v sodno pristojnost, saj gre za upravno zadevo. Pravilna materialnopravna podlaga obravnavane zadeve niso določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, ampak določbe ZDavP-2 o vračilu davka (od 97. do 100. člena). O naravi takšne zadeve je Vrhovno sodišče že večkrat povedala, da gre za upravno zadevo. Dejstvo, da je dolžnikov dolžnik terjatev za vračilo davka s cesijo odstopil tožniku, ne spremeni narave upravnopravne zadeve.
Pravilno pravno podlago v obravnavanem primeru ne predstavlja 155. člen ZDavP-2, saj ne gre za situacijo, ko bi bil postopek davčne izvršbe ustavljen, ker je bil pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti. Nižji sodišči sta namreč ugotovili, da sklep o rubežu terjatve s 8. 3. 2010 in sklep o davčni izvršbi na denarna sredstva s 7. 4. 2010 nikoli nista bila odpravljena. Za vmesno obdobje je bila odpravljena zgolj odločba z 19. 3. 2010, s katero je davčni organ dolžnikovemu dolžniku – družbi G. d. d., naložil plačilo spornega zneska, ker le-ta ni prostovoljno izpolnil predhodnega sklepa o rubežu terjatve. V obravnavanem primeru je tako potrebno uporabiti 97. člen ZDavP-2, v skladu s tretjim odstavkom te določbe pa davčni organ v obdobju od odprave in do izdaje nove odločbe ni dolžan vrniti že plačanega oziroma izterjanega davka. Davek mora vrniti šele, ko izda novo odločbo, s katero ugotovi, da je davčna obveznost manjša ali je ni, davek pa je bil na podlagi predhodne odločbe, ki je bila odpravljena, že plačan. V obravnavnem primeru pa je bilo z novo odločbo ... s 15. 2. 2011, ki je postala tudi dokončna in pravnomočna, ponovno odločeno, da je dolžnikov dolžnik dolžan plačati enak znesek kot v odpravljeni odločbi.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/1, 68/1-4, 68/2, 68/3, 68/6, 77, 139, 139/2. ZDDV-1 člen 33.
dovoljena revizija - davek od dohodka iz dejavnosti - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - gostinska dejavnost - sklepni razgovor - koeficient pribitka - postopek inšpekcijskega nadzora - verjetna davčna osnova
V zvezi z ocenjevanjem davčne osnove v postopku v zvezi z revizijo lahko predmet presoje zgolj vprašanje, ali so bili izpolnjeni pogoji za cenitev oziroma ali je bila izbrana v zakonu predvidena metoda oziroma način cenitve, ker gre pri tem za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava. Vrhovno sodišče ne presoja pravilnosti uporabe izbrane metode (presoja rezultata cenitve), ker je to del ugotavljanja dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo, in tudi ne presoja zakonitosti postopka izračuna davčne osnove, ker gre za kontrolo postopka izdaje upravnega akta, ki pa ne more biti predmet presoje v postopku v zvezi z revizijo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bila v obravnavanem primeru pravilno izbrana metoda cenitve prihodkov z vnaprejšnjo ugotovitvijo višine koeficienta pribitka na nabavne vrednosti prodane hrane in pijače, saj je upravni organ prve stopnje razpolagal z revidentovimi podatki.
Po presoji Vrhovnega sodišča je na upravnem organu prve stopnje, da izbere metodo cenitve, davčni zavezanec pa nima pravice zahtevati določene druge metode cenitve, ter da organ metodo dopolnjuje z drugimi metodami in podatki, če podatki davčnega zavezanca zadostujejo, da se davčna osnova ugotovi vsaj z verjetnostjo.
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialno pravno stališče, da do kršitve šestega odstavka 68. člena ZDavP-2 v postopku ni prišlo zato, ker je imel revident v upravnem postopku možnost znižati z oceno ugotovljeno davčno osnovo, vprašanje dokazne ocene pa je, ali je svoje dokazno breme izpolnil.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 88. ZUP člen 290.
dovoljenost revizije - sklep o dovolitvi davčne izvršbe – predlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno zakonsko besedilo - vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno - zelo hude posledice niso izkazane - niso neposredne posledice izpodbijanega akta
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Obravnavana revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ni dovoljena, ker z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim odločila zgolj to, da revidentkin predlog za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 88. člena ZDavP-2 ni dopusten. Da je revidentka s svojim predlogom poizkušala izpodbiti sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je njena obveznost izražena v denarni vrednosti, na drugačno odločitev ne vpliva, saj sklep o dovolitvi izvršbe ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Besedilo 88. člena ZDavP-2 pa jasno določa, da lahko davčni organ po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni le „odmerno odločbo“, kar pomeni, da uporaba tega pravnega sredstva ni mogoča zoper sklep o dovolitvi izvršbe ali zoper druge akte, izdane v postopku izvršbe, kar želi doseči revidentka.
Posledice, na katere se revidentka sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijala v tem upravnem sporu (to je odločbe, s katero je bilo odločeno o uporabi izrednega pravnega sredstva po 88. členu ZDavP-2, temveč so posledica sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ni predmet tega upravnega spora. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora (glej npr. sklepe X Ips 24/2014, X Ips 273/2014, X Ips 60/2015). Zato po presoji Vrhovnega sodišča revidentka tudi pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
tožba zaradi kršitve človekovih pravic - davčni inšpekcijski nadzor - redno sodno varstvo v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o tožnikovi tožbi po 4. členu ZUS-1, ker ima tožnik glede zatrjevanih posegov v človekove in ustavne pravice (če mu bo davek po 68. a členu ZDavP-2 odmerjen) zagotovljeno sodno varstvo - v rednem upravnem sporu.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015176
Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o
izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 2, 23. ZDDD člen 3, 6, 6/1, 14. ZDavP-2 člen 12, 12/2.
davki - davek na dediščino in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oprostitev plačila davka - predmet obdavčevanja - prejem premoženja - pravni naslednik zapustnika - dvojno obdavčevanje - uporaba Konvencije o odpravi dvojnega obdavčenja - vezanost davčnega organa na pravnomočni sklep o dedovanju
Davčni organ je pri odmeri davka na dediščino vezan na ugotovitev pristojnega sodišča v pravnomočnem sklepu o dedovanju.
V zvezi z odmero davka na dediščine od podedovanega denacionaliziranega premoženja je treba upoštevati davčno obveznost pri posameznem prehodu premoženja.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki sta jo sklenili Avstrija in Slovenija, se za davek na dediščine ne uporablja.
ZDoh-2 člen 15, 16, 16/9, 105, 105/3-11. URS člen 22. ZUP člen 9. ZDavP-2 člen 73. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1.
dohodnina - obnova postopka - drug dohodek - dohodek v naravi - solastnik nepremičnine - storitve opravljene brezplačno - ugotovitve postopka inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi - pravica do izjave - zapisnik - kršitve pravil postopka v upravnem sporu
Ker ima dohodek lahko različne oblike, ne samo izplačil v denarju, ampak tudi druge ugodnosti v naravi, je revidentka s tem, ko so bila na hiši, katere solastnica do ½ je bila, opravljena dela, za katera izvajalec nedvomno ni izstavil računov in zanje ni zahteval plačila, prejela premoženjsko korist, ki po ZDoh-2 spada med druge dohodke.
Revidentka ni bila stranka v postopku inšpekcijskega pregleda pri pravni osebi. V obravnavani zadevi pa se dokazi niso izvedli ponovno, ampak se je revidentki le vročil del zapisnika o izvedenih dejanjih v postopku pri pravni osebi, iz njega pa izhaja povzetek danih izjav in listin, ki so bile neposredno izvedene v postopku pri pravni osebi.
Vrhovno sodišče glede na spisovno dokumentacijo obravnavane zadeve, v kateri se nahajajo le določene strani zapisnika o postopku inšpekcijskega nadzora, izvedenega pri pravni osebi, sodbe sodišča prve stopnje glede tožbenega ugovora revidentke, da ni bila seznanjena z dokazili, ki so podlaga za odmero dohodnine v obravnavanem postopku, ne more preizkusiti, saj ne more presoditi, ali je bila revidentka seznanjena z vsemi relevantnimi ugotovitvami, ki se v inšpekcijskem zapisniku nanjo nanašajo, in z drugo dokumentacijo, ki je v tem zapisniku povzeta.
davki - dovoljena revizija - obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin - začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo - prepozen predlog - obnova postopka po uradni dolžnosti - navadna elektronska pošta - „vročitev“ (ne)pooblaščeni osebi
S tem, ko je zaposlena pri revidentu navadno elektronsko pošto nesporno prejela 2. 11. 2011 kot informacijo v skladu s 13. členom ZDavP-2 in ne kot dokument v okviru postopka odmere davka, ni šlo za vročanje v smislu 85. člena ZDavP-2 oziroma ZUP. Ob odsotnosti drugih dokazov o tem, da je zakoniti zastopnik revidenta pošto prejel šele kasneje, je treba šteti, da je pravna oseba izvedela za informacijo (in s tem za novo dejstvo oziroma nov dokaz) že 2. 11. 2011, torej je od tedaj dalje tekel 6 mesečni subjektivni rok za obnovo postopka po petem odstavku 89. člena ZDavP-2.
ZDavP-2 člen 125, 418, 420, 421. ZDavP-1 člen 58, 251.
dohodnina - odmera in obračun dohodnine za leto 2006 - prehodne določbe ZDavP-2 - zastaranje pravice do odmere davka - retroaktivnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Prehodna določba 420. člena ZDavP-2 se nanaša le na uporabo specialnih določb ZDavP-1 o odmeri in obračunu dohodnine, ne pa tudi določb, ki se kot splošne uporabljajo v davčnem postopku, kamor se šteje tudi določba 125. člena ZDavP-2 o zastaranju.
Tožnik uveljavlja vračilo neupravičeno plačanih denarnih zneskov, ki jih je plačal kot davke oz. prispevke in katere je toženka tudi prejela kot davke oz. prispevke, torej plačila, opravljena v okviru javnopravnega in ne civilnopravnega razmerja.
ZDoh-2 člen 46, 48, 48/2. ZDDV-1 člen 5, 5/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/1, 85/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 125/1, 135, 135/1, 135/2, 135/5. ZDDPO-1 člen 12, 12/3. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – davek na dodano vrednost – preprodaja rabljenih vozil – preprodaja preko sorodnikov - podjetniška dejavnost – ekonomska dejavnost – zaslišanje prič – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravil postopka – zastaranje odmere davka – nepriznavanje odhodkov – neverodostojna knjigovodska listina – potrdilo o že plačanem davku – pristnost javne listine ni izkazana
Kdaj posameznik opravlja podjetniško dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ekonomsko dejavnost v smislu ZDDV-1, je odvisno od dejanskih ugotovitev in sklepov, ki jih organ, pristojen za ugotavljanje dejstev, ugotovi v posameznem primeru. Kot izhaja iz dejanskih zaključkov davčnega organa, je revident kupoval poškodovana vozila deloma v svojem imenu deloma formalno v imenu svojih sorodnikov, jih popravil in nato prodal, bodisi sam bodisi formalno preko svojih sorodnikov, vendar je bil tudi v tem primeru revident glavni izvajalec prodaje, sorodniki pa le formalni. Na podlagi tako ugotovljenih okoliščin je tudi po presoji revizijskega sodišča mogoč pravni zaključek, da je revident opravljal dejavnost v smislu ZDoh-2 oziroma ZDDV-1.
ZDoh-2 člen 37, 41, 44. URS člen 147, 153. ZDR člen 132, 202. ZPIZ-1 člen 58. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 10.
dohodnina - odpravnina ob upokojitvi - delna upokojitev – prejem sorazmernega dela odpravnine - vštevanje v davčno osnovo - načelo zakonitosti
Ker delovnopravna in pokojninska zakonodaja opredeljujeta institut delne upokojitve, delovnopravna zakonodaja pa, da je ob delni upokojitvi oseba upravičena le do sorazmernega dela odpravnine ob upokojitvi, je po presoji Vrhovnega sodišča treba v primeru delne upokojitve določbo 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 razumeti tako, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva le sorazmeren znesek odpravnine ob upokojitvi, torej sorazmeren del zneska iz 10. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, saj revidentka ni prejela polne odpravnine, ker je po delni upokojitvi nadaljevala z delom za polovični delovni čas.
ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZLS člen 93. ZFO-1 člen 36. ZUP člen 42, 43. URS člen 146, 147.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pritožba - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - stranska intervencija občine - zamudne obresti
Pravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ je glede na veljavno ureditev zgolj v tem, da dobi sredstva, kolikor jih je bilo pobranih iz naslova NUSZ, nakazana v svoj proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oziroma da je odmerjeno v določeni višini. Odločitev upravnega sodišča o odmeri, tudi morebitna odprava odločbe o odmeri NUSZ, zato ne more vplivati na pravice in pravne koristi občine, ki jih ima občina v zvezi z NUSZ. Odločitev sodišča prve stopnje, da občina ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v upravnem sporu iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.