davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj od dohodkov podobnih dividendam - neupoštevanje pravnih poslov pri obdavčenju - ekonomska vsebina poslov - umetni konstrukt - prikrito izplačilo dobička - izplačilo odvisne družbe matični družbi iz druge države članice EU - zloraba - neuporaba direktive EU
Posojilna pogodba, sklenjena med odvisno družbo in njeno francosko matično družbo in plačevanje obresti na njeni podlagi, z davčnega vidika niso upoštevane. Pravilna pravna podlaga za takšno odločitev je po presoji revizijskega sodišča četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, ki določa, da se „z izogibanjem ali zlorabo drugih predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju“ ter da v primeru, „če se ugotovi takšno izogibanje ali zloraba, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.“ V tem primeru je zato treba celotni znesek izplačil odvisne družbe davčno obravnavati kot prikrito izplačilo dobička.
ZDoh-2 člen 111, 113, 114, 115. URS člen 14. ZZZDR člen 49, 50, 123.
dohodnina - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - načelo enakosti - vprašanje ustavnosti zakonske ureditve - šolajoči otrok - šolajoči zakonec - pravni položaj šolajočega zakonca - dolžnost preživljanja šolajočih otrok - dolžnost preživljanja šolajočih zakoncev - vzdrževani družinski člani - dohodki šolajočih zakoncev - različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev - cenzus za davčno olajšavo zakonca - lastni dohodki za preživljanje - razumnost zakonske ureditve
Ker je pravni položaj šolajoče osebe mlajše od 26 let, v razmerju do staršev drugačen kot v razmerju do zakonca; ker so obveznosti staršev za preživljanje otrok drugačne kot medsebojne obveznosti za preživljanje zakoncev; ker je namen porabe dohodkov otrok v razmerju do staršev drugačen kot namen porabe dohodkov zakonca do drugega zakonca oziroma družine, je različna davčna obravnava obeh vrst zavezancev glede različne opredelitve vzdrževanih družinskih članov oziroma lastnih dohodkov za preživljanje, razumna. Glede na navedeno je drugačna ureditev, ki za šolajoče zakonce kot vzdrževane družinske člane ne določa, da so določene vrste dohodkov izvzete iz opredelitve „lastnih dohodkov za preživljanje“, ni v nasprotju z načelom enakosti.
ZDavP- 2 člen 260, 260/3, 260/5, 262. ZDoh-2 člen 6, 6-5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4, 4/1, 4/2-d.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - ni predhodno vprašanje - odprava dvojne obdavčitve - izrek odločbe - pravnomočnost - središče osebnih in ekonomskih interesov - načelo pomoči prava nevešči stranki- odstop od že sprejetega stališča VS RS
Rezidentski status za namene konvencij o odpravi dvojne obdavčitve se ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2, še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki, tako, da bi ta pravnomočna odločitev onemogočila nadaljnjo uveljavljanje pravic davčnega zavezanca.
Statusa rezidentstva Slovenije davčni organ ni dolžan presojati po uradni dolžnosti že, ko oseba odide v tujino in brez njene pobude.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3. ZUP člen 168. ZDoh-2 člen 136. ZUS-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske republike o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj člen 3, 4, 7.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dohodnina - davčni rezident - dvojno rezidentstvo - ugotavljanje tujega prava - dokazovanje dejstev - dokazno breme - dokaz o rezidentskem statusu - dokazna ocena - obdavčitev po načelu svetovnega dohodka - podjetje države pogodbenice - uporaba slovenskega prava - Konvencija o odpravi dvojnega obdavčenja
Ugotavljanje tujega prava ne pomeni dokazovanje izpolnjevanja pogojev, ki jih tuje pravo določa za ugotovitev nekega vprašanja, v tem primeru rezidentstva. Svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, mora dokazati davčni zavezanec.
V primeru, ko je davčni zavezanec rezident Slovenije in se kot tak obdavči v Sloveniji, se za to obdavčitev uporabijo slovenski predpisi.
ZDavP-2 člen 12, 12/1-1, 49, 49/2, 59, 59/1, 59/4. ZUP člen 43. URS člen 22.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - položaj stranskega udeleženca - neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist - udeležba davčnega zavezanca v inšpekcijskem postopku pri plačniku davka - nadzor zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb - akontacija dohodnine - obračun davčnega odtegljaja - davek po odbitku - plačnik davka kot posrednik - odmera dohodnine na letni ravni - obnova postopka odmere dohodnine - pravica do izjave - nevezanost na ugotovitve davčnega inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka
Ker revidentova pravna korist glede obračuna in plačila akontacije dohodnine in prispevkov, ki se nalaga plačniku davka, še ni neposredna, revident v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne more imeti položaja stranskega udeleženca, saj v tem postopku ne varuje svoje neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
Revident ima možnost, da v obnovljenem postopku odmere dohodnine ugovarja ugotovitvam v postopku davčnega inšpekcijskega postopka pri plačniku davka tako glede pravne kvalifikacije kot tudi višine osebnih prejemkov, od katerih je moral plačnik davka odtegniti davčni odtegljaj.
Zgolj zatrjevana dejanska (in ne pravna) nemožnost podajanja ugovorov glede pravne kvalifikacije in višine osebnih prejemkov ter učinkovite obrambe svojih pravic, interesov in pravnih koristi, kar bi sicer predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave v postopku obnove odmere dohodnine, za priznanje lastnosti stranskega udeleženca že v postopku inšpekcijskega nadzora pri plačniku davka ne zadostuje.
ZDavP-2 člen 143, 143/2, 146. ZP-1 člen 44, 44/1, 44/3. ZUP člen 289, 289/2. URS člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja - predlog za izvršbo
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. november 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - dovoljena revizija - missing trader - gradbene storitve - standard dobrega (skrbnega) gospodarstvenika - dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je za presojo skrbnosti ključno, da sta revidentka in izdajateljica računov v medsebojni pogodbi že sami določili, da bo izdajateljica računov revidentki pred pričetkom del predložila listine v zvezi s svojim poslovanje in delavci, kar izkazuje način delovanje v smislu skrbnega gospodarstvenika, vendar teh listin revidentka v tem postopku ni predložila in ni navedla zakaj jih od izdajateljice računov ni zahtevala. Ta opustitev pa predstavlja objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za zlorabo sistema DDV izdajateljice računov. Revidentka tudi ni navedla razumnih razlogov, zakaj od izdajateljice računov teh podatkov tudi ni zahtevala.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot objektivne okoliščine, ki kažejo na to, da revidentka v obravnavanem primeru ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, štelo tudi to, da k osnovnim pogodbam niso bili sklenjeni aneksi, da izdajateljica računov ni izdala obračunov, da revidentka od izdajateljice računov ni zahtevala dokumentacije, ki spremlja te vrste del in je zanje revidentka tudi odgovorna svojemu naročniku.
ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/4, 59, 59/1, 68, 68/1-5, 68/2. Zdoh-2 člen 9, 10, 10/1-1, 35, 35/4, 90, 90/4-1, 105, 105/3-1, 105/3-2, 105/3-11, 109, 109/1, 127, 127/2, 127/6, 131, 131/1, 132. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. Slovenski računovodski standardi standard 21, 21-12.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - zastaranje pravice do odmere davka - pretrganje zastaranja - investicijska olajšava za nakup opredmetenega osnovnega sredstva - vsebinski pogoj za priznanje investicijske olajšave - investicija v teku - povečanje vrednosti sredstva zaradi vlaganj - investitorstvo
Če prvostopenjski davčni organ ugotovi drugačno dejansko stanje v ponovljenem postopku, mora sprejeti tudi drugačno pravno odločitev, ki je lahko tudi v škodo davčnega zavezanca. V obravnavanem primeru prvostopenjski organ v ponovnem postopku sicer ni izvedel novih dokazov, kar je bistvo revidentovega očitka, je pa ponovno ocenil že v prvotnem postopku izvedene dokaze, vendar drugače kot v prvotnem postopku. Z drugačno dokazno oceno je ugotovil drugačno dejansko stanje zadeve kot v prvotnem postopku, zato je moral sprejeti tudi drugačno pravno odločitev.
Zastaranje pravice do odmere davka nastopi, če davčni organ izvede dejanje, katerega namen je odmera davka. Inšpekcijski nadzor nad pravilnostjo obračunavanja in plačevanja določene vrste davka v določenem časovnem obdobju je nedvomno dejanje, katerega namen je odmeriti davek, in sicer vse davke, ki bi morali biti plačani v inšpiciranem obdobju, pa morebiti niso bili. Če davčni organ uvede postopek nadzora za neko določeno časovno obdobje, lahko obravnava vse dogodke, ki imajo davčne posledice v tem letu, se pretrga zastaranje glede vseh davčnih obveznosti iz posameznega davčnega obdobja, ne glede na to, ali jih davčni organ odkrije oziroma obravnava ali ne.
Za priznanje investicijske davčne olajšave pravno pomembno tudi to, da gre za investicijo v sredstvo, ki ustreza definiciji opredmetenega osnovnega sredstva iz Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS). V standardu 1.1 tedaj veljavnih SRS pa je opredmeteno osnovno sredstvo opredeljeno kot „sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju,“ iz česar izhaja, da je opredmeteno osnovno sredstvo lahko le tisto, ki služi zagotavljanju materialnih pogojev za opravljene dejavnosti. Pogoja za priznanje olajšave sta torej dva in morata biti kumulativno izpolnjena: formalni, to je lastništvo sredstva, in vsebinski, to je lastnost sredstva.
Solastnik določenega sredstva ni nujno tudi investitor, zato lastnik sredstva nima pravice pravice knjižiti povečanja vrednosti sredstva že zato, ker je lastnik, temveč lahko to stori, če ga stroški vlaganj tudi dejansko bremenijo. Nesporno dejstvo, da je revident v času izvajanja gradnje bil zemljiškoknjižni lastnik ¼ deleža na nepremičnini, tako ne izključuje presoje, da revident, kljub lastništvu, ni bil investitor gradnje. Ob upoštevanju vseh transakcij med revidentom in družbo graditeljico je namreč prvostopenjski davčni organ izračunal, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vse stroške, ki jih je ta poprej obračunala njemu in jih je plačal. Relevantnosti in pravilnosti tega izračuna revident ne oporeka, zato se v to revizijsko sodišče ne spušča. Čim pa navedeni izračun prvostopenjskega davčnega organa ni sporen, se tudi revizijsko sodišče strinja, da je revident družbi graditeljici zaračunal nazaj vsa njena gradbena dela, ki jih je ta poprej zaračunala njemu in jih je tudi plačal, kar pomeni, da ni šlo za revidentova vlaganja v nepremično, temveč za vlaganja družbe graditeljice ter da zaradi navedenega revident ni imel pravice knjižiti povečanja knjigovodske vrednosti nepremične.
V primeru, ko revident ni prijavljal dohodkov in ni bil zaposlen, davčni organ pa ugotovi premoženje neznanega izvora (pridobljeno 5 let pred uvedbo postopka), ki ga revident ni prijavil, mora davčni zavezanec - revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazati, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ, sicer podleže obdavčitvi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2.
Postopek pred izdajo upravne odločbe, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne morejo biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku, saj to ZUS-1 (primerjaj 2. točko prvega odstavka 75. člena in 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1; drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izrecno izključuje.
V postopku obnove odmere dohodnine za leto 2004 so bile pravilno uporabljene procesne določbe (druga alineja prvega odstavka in tretji odstavek) 68. člen ZDavP-2 in kot materialni predpis za leto 2004 veljavni ZDoh, zato načeli zakonitosti in prepovedi povratne veljave predpisov nista bili kršeni.
V okviru opravljanja nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, davčni organ ni omejen na že s sklepom začete inšpekcijske davčne postopke za pridobivanje podatkov o davčnem zavezancu in o izpolnjevanju njegovih davčnih obveznosti.
ZDDV-1 člen 63, 63/1. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167.
DDV - missing trader - dobava vozil - pravni standard skrben gospodarstvenik - zloraba sistema DDV - vedenje o zlorabi - vedel ali bi moral vedeti - subjektivni element - objektivne okoliščine - dokazno breme
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da so glede na dejanske ugotovitve obravnavanega primera, ko je ugotovljeno, da je revidentka v celoti sama opravila in organizirala prevzem vseh tovornih vozil pri nemškem dobavitelju, ob tem pa so se uporabile listine MT družb, sodelovala v postopku homologacije in registracije, kjer so se ponovno uporabile listine MT družb, si je preden so bila vozila plačana v gotovini, priskrbela gotovinska finančna sredstva in ko so datumi računov v nelogičnem zaporedju, podane objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče revidentki očitati, da je vedela oziroma bi morala vedeti, da sodeluje pri transakciji, ki je del zlorabe oziroma goljufije sistema DDV.
ZDDV-1 člen 63, 68, 69. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - obdavčljive transakcije - ekonomska aktivnost - holding - investicijske nepremičnine - predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - dokazno breme na revidentki - objektivni dokazi, ki izkazujejo, da bo nepremičnina namenjena za ekonomsko dejavnost
Davčna zavezanka (revidentka) mora na poziv upravnega organa z objektivnimi dokazi dokazati, da bodo nepremičnine uporabljene za namen njene dejavnosti, od katere se plačuje DDV, oziroma da je konkretna nepremičnina primerna za ekonomsko izkoriščanje, če uveljavlja vračilo vstopnega DDV.
Revidentka kot holding družba nima pravice do odbitka vstopnega DDV, poleg tega pa ni uspela izkazati, da je pridobila nepremičnine za potrebe svoje z DDV obdavčljive gospodarske dejavnosti, torej ni izkazala neposredne in takojšnje povezave z izstopnimi gospodarskimi transakcijami, za katere se sicer prizna pravica do odbitka, oziroma ni izkazala, da so kupljene nepremičnine primerne za ekonomsko izkoriščanje.
Kadar so blago ali storite, ki jih pridobi davčni zavezanec, uporabljeni za potrebe z DDV plačila oproščenih transakcij oziroma gre za blago ali storitve, ki ne spadajo na področje uporabe DDV, se ne more pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka.
Vrhovnemu sodišču ni treba postaviti vprašanja za predhodno odločanje, če lahko na podlagi sodne prakse SEU prepričljivo razlaga pravila EU o sistemu DDV in jih uporabi neposredno oziroma preko konsistentne razlage, ne da bi pri tem tvegalo drugačna stališča v okoliščinah, kot so okoliščine tega primera, v drugih državah članicah EU, saj takšna njihova uporaba v obravnavanem primeru ne dopušča prostora za noben razumen dvom.
davčna izvršba - dovoljena revizija - globa za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije - začetek izvrševanja - posredovanje plačilnega naloga organu, pristojnemu za izterjavo - pretrganje zastaranja
Pretrganje zastaranja izvršitve sankcije v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZP-1 nastopi z vsakim dejanjem organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev sankcije, ki meri na izvršitev sankcije.
Tudi posredovanje izvršljivega plačilnega naloga v izterjavo pristojnemu carinskemu organu je dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki je usmerjeno k izvršitvi sankcije. Dejanje, ki meri na izvršitev sankcije, namreč ni zgolj izdaja sklepa o izvršbi, s katerim se postopek izterjave začne, temveč vsako uradno procesno dejanje v postopku, izvršeno zato, da se ta postopek začne, nadaljuje in zaključi.
DAVKI - DENACIONALIZACIJA - DEDNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS1015110
ZDen člen 78, 78/1, 78/2. ZDDD člen 8, 9, 9/1, 9/2.
davki - davek na dediščine in darila - dovoljena revizija - dedovanje denacionaliziranega premoženja - prvi dedni red - oprostitev plačila davka - krog dedičev - trenutek prehoda premoženja
Ker je dedinja denacionalizacijskih upravičencev umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina na njo ni nikoli prešlo, ampak je v letu 2005 prešlo neposredno od denacionalizacijskih upravičencev na revidenta kot zakonitega dediča dedinje denacionalizacijskih upravičencev, zato ne gre za prvi dedni red in je treba davek na dediščine in darila plačati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nenaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo okoljske dajatve, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - okoljska dajatev - zahtevek za vračilo - proizvodnja energenta
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo, torej; ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo okoljske dajatve, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako razumljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Obravnavani upravni spor, v katerem revidentka izpodbija odločbo o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 89. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
davki - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - odločba o zavrnitvi predloga za obnovo upravnega postopka - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti.
Glede na to, da je vsebina obravnavane zadeve vprašanje vračila in ne plačila okoljske dajatve, se revidentovo vprašanje o dvakratnem plačilu dajatve ne nanaša na vsebino zadeve. Vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve, pa za tako zadevo ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če pa se vprašanje nanaša na vračilo okoljske dajatve, torej, ali je bil pravilno in zakonito zavrnjen revidentov zahtevek za vračilo, pa je to vprašanje zastavljeno na splošni in načelni ravni in kot tako zahteva le splošen in načelen odgovor: da je bil zahtevek za vračilo okoljske dajatve za isti energent utemeljeno zavrnjen, če tako izhaja iz določb predpisa, ki ureja pogoje za vračilo okoljske dajatve. Tak odgovor očitno ne prispeva k zagotavljanju pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato tudi tako zastavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDavP-2 člen 173, 173/1, 174. OZ člen 311, 312.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot terjatev - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi revident trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije ni izpolnil, saj v reviziji pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, temveč je uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDoh-2 člen 98, 98/2. ZUS-1 člen 55, 55/2, 85, 85/2. ZPP člen 254. ZUP člen 169.
davki - dohodnina - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - revizijska novota - postavitev drugega izvedenca - zaslišanje prič - dejansko stanje - bistvene kršitve določb postopka - izvajanje dokazov
Ker sodišče prve stopnje pomanjkljivosti izvedenskega mnenja ali utemeljenega dvoma o njegovi pravilnosti ni ugotovilo, izvedenca ni bilo dolžno zaslišati še na glavni obravnavi ali postaviti novega izvedenca. Očitek o obstoju procesne kršitve zato ni utemeljen. Revizijsko sodišče pa je na dokazno oceno sodišča prve stopnje glede podanega izvedenskega mnenja vezano in eventualnih pomislekov glede dokazne ocene z revizijo ni dopustno uveljavljati (drugi odstavek 85. člena ZUS-1).
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3. Slovenski računovodski standardi standard (SRS) 21, 21-12. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 214, 214/1.
dovoljena revizija - presoja v mejah revizijskih razlogov - davek od dohodkov pravnih oseb - posredniške storitve - sodelovalna dolžnost davčnih zavezancev - dokazno breme davčnih zavezancev - vpliv začetka postopka prisilne poravnave na izdajo odmerne odločbe
Glede na določbe prvega in tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2 je dokazno breme o verodostojnosti njegovih odhodkov na davčnem zavezancu.
Obravnavana odločba o odmeri davka ni nezakonita, ker je bila izdana, ko je bil nad revidentom že začet postopek prisilne poravnave. Kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, preneha šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, iz česar izhaja, da do tega trenutka davčni organ lahko vodi davčni odmerni postopek in tudi izda odmerno odločbo za davčne obveznosti, ne glede na to, da bo po potrditvi prisilne poravnave dovoljeno le delno poplačilo obveznosti teh. Tudi sicer ZFPPIPP in tudi ZDavP-2 ne vsebujeta nobene določbe, ki bi prepovedovala izdajanje odmernih odločb že z začetkom postopka prisilne poravnave.