davek na dodano vrednost - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - subjektivni element izkazan - aktivna ravnanja davčnega zavezanca
Ker je revident, kljub temu, da se je za nakup tovornega vozila že dogovoril z italijanskim dobaviteljem in temu kot varščino že izročil denarni znesek, vzporedno organiziral nakup istega tovornega vozila preko posrednikov, neplačujočih gospodarskih subjektov, in ga preko njih končno tudi izvedel, je s takšnim svojim ravnanjem aktivno pripomogel k zlorabi sistema DDV. Ker pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi imelo takšno njegovo ravnanje kak samostojen gospodarski smisel, je po presoji revizijskega sodišča utemeljen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da je vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so transakcije, s katerimi utemeljuje pravico do odbitka, povezane z zlorabo sistema DDV, kar je zakonski razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV.
ZGD člen 75, 76. ZGD-1 člen 72a. ZDoh-1 člen 35, 38, 41, 45, 85. ZDavP-1 člen 283. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi SRS (2002) 1, 1-25. Slovenski računovodski standardi SRS (2003) 39, 39/6. URS člen 2, 14, 33. ZDavP-2 člen 89, 125, 133, 297.
davek od dohodka iz dejavnosti - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - samostojni podjetnik posameznik - začetek opravljanja dejavnosti - nadaljevanje opravljanja dejavnosti - prenehanje opravljanja dejavnosti - davčno nevtralen prenos - odtujitev sredstev
Dobiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva (razlika med čisto prodajno vrednostjo in knjigovodsko vrednostjo), ki ga podjetnik proda v času, ko sam opravlja dejavnost, se šteje kot prihodek podjetnika in zato upošteva v osnovi za davek od dohodka iz dejavnosti.
Sredstva, ki so predmet obravnave po 38. členu ZDoh-1, morajo biti v času prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika, še vedno med osnovnimi sredstvi tega podjetnika, ter nasprotno, če sredstev, glede katerih naj bi se izvedlo nadaljevanje dejavnosti ob prenehanju opravljanja dejavnosti tega podjetnika ni več med njegovimi osnovnimi sredstvi ne gre za nadaljevanje dejavnosti po drugem podjetniku, tudi če gre za enako dejavnost.
dovoljenost revizije - davčni postopek - pritožba zoper sklep o obnovi davčnega postopka - vrednostni kriterij - navedba punctuma - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - ustavnopravno vprašanje - že rešeno v praksi Ustavnega sodišča - sprememba procesne zakonodaje - odvzem pravice do pritožbe
Vprašanja, ki izpostavljajo ustavnopravne vidike določene ureditve, so, tako kot vsa druga pravna vprašanja, pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 le, če je odločitev o teh vprašanjih pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Če se je o določenem ustavnopravnem vprašanju v svoji praksi že izreklo Ustavno sodišče, potem po presoji Vrhovnega sodišča ponovna obravnava vprašanja načeloma ne more doprinesti k prej navedenim ciljem. Za prav takšen položaj gre v danem primeru, zaradi česar Vrhovno sodišče ocenjuje, da navedeno revidentkino vprašanje ni pomembno pravno vprašanj v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
obnova sodnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - sprememba pravnega stališča - pravo EU - načelo lojalnega sodelovanja
Drugi odstavek 96. člena ZUS-1 določa, da je obnova postopka zaradi novih dejstev ali dokazov, na podlagi katerih bi bil spor za stranko ugodneje rešen, če bi se nanje stranka sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku, torej iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, mogoča le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje. Ker prvostopenjsko sodišče tega v postopku o glavni stvari ni storilo, temveč je o tožbi odločilo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno presodilo, da dovolitev obnove iz razloga po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 ni dopustna.
Pravo EU nacionalnega sodišča ne obvezuje, da dovoli uporabo pravnega sredstva zoper pravnomočno sodno odločbo v nasprotju z nacionalnimi postopkovnimi pravili, da bi s tem omogočilo odpravo kršitev prava EU.
ZS člen 113a, 113a/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 90, 90/1.
davek na dodano vrednost - leasing - prekinitev postopka do odločitve SEU - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije
Ker je revizijsko sodišče za razlago Direktive zaprosilo Sodišče Evropske unije, je na podlagi določbe tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih postopek prekinilo do odločitve Sodišča Evropske unije.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- pomembno pravno vprašanje - neenotna praksa sodišča prve stopnje - že rešeno vprašanje - standardna klasifikacija dejavnosti - notar
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja, ali se dejavnost notarjev v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča presoja po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ali pa kot javna služba, kot je opredeljeno v Ustavi RS in Zakonu o notariatu, že opredelilo v odločbah I Up 1096/1999 z dne 3. 4. 2003 in I Up 1103/1999 z dne 3. 4. 2003. Sprejelo je stališče, da se za potrebe obračuna NUSZ notariat razvršča po Standardni klasifikaciji dejavnosti, torej med storitvene in trgovske dejavnosti v skupino D, podzrazred pravne in računovodske dejavnosti. Od tega stališča VS pa izpodbijana sodba ne odstopa.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 97/6. ZDavP člen 95, 95/1, 95/2. ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUP 281.
preplačilo davka - davčna izvršba - dvakratna izterjava dolga - zahteva za vračilo davka - davčni pobot - druge neporavnane davčne obveznosti - nevračilo davka - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - ugoditev reviziji
V izpodbijani sodbi se je prvostopenjsko sodišče ob uporabi drugega odstavka 71. člena ZUS-1, ki določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, v celoti sklicevalo na razloge v odločbah prvostopenjskega davčnega organa in tožene stranke.
Takšno sklicevanje pa v okoliščinah konkretnega primera, ko so bili že v pritožbi in tudi v tožbi navedeni ugovori, ki so zahtevali dodatno utemeljitev stališča o izpolnjevanju pogojev za davčni pobot, ne zadosti ustavni zahtevi po obrazloženi sodni odločbi.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 83, 83/2-1, 93, 93/1, 94, 94/2. Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču člen 10, 10/3. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti - skrbnost prejemnika računa - vedenje za goljufijo - praksa SEU - neopredelitev do odločilnih dejstev - dolžnost vodenja gradbenega dnevnika - vložena pritožba in revizija - odločanje o reviziji po ponovljenem sojenju
Okoliščine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, ne zadostujejo za zaključek, da je revidentka vedela ali bi morala vedeti za goljufijo izdajatelja spornih računov v zvezi z DDV. Védenja oziroma dolžnosti védenja o goljufiji v zvezi z DDV ni mogoče utemeljiti s kakršno koli neskrbnostjo prejemnika računa, temveč z njegovo neskrbnostjo v povezavi s plačevanjem DDV s strani izdajatelja računa.
Védenje oziroma dolžnost vedeti o goljufiji izdajatelja računa v zvezi z DDV logično predpostavlja, da je do goljufije v zvezi z DDV sploh prišlo. Šele od tedaj, ko izdajatelj računa deluje kot neplačujoči gospodarski subjekt, torej od takrat, ko izhodnega DDV, ki ga je zaračunal prejemniku računa, ne plača v proračun z goljufivim namenom, je upravičeno ugotavljati soodgovornost prejemnika računa preko zavrnitve odbitka vstopnega DDV. V obravnavani zadevi ta ključna okoliščina ni bila ugotovljena.
spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zastaranje – davčni dolg družbe – prenehanje obveznosti
V primeru spregleda pravne osebnosti družbenik odgovarja za obveznost družbe, ta obveznost pa je po svoji naravi taka (ostaja taka), kot je bila obveznost družbe. Spregled je le temelj, pravna podlaga za njegovo odgovornost za obveznosti družbe, za katere sicer po zakonu glede na organizacijsko obliko družbe ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga same obveznosti ostaja nespremenjena.
Za obstoj in zastaranje obveznosti družbenika veljajo pravila kot za obstoj in zastaranje „temeljne“, „osnovne“ obveznosti družbe. Ker je davčni dolg družbe - njegova odmera in izterjava - z absolutnim zastaranjem (peti odstavek 126. člena ZDavP) prenehal, je prenehala tudi družbenikova odgovornost zanj.
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDDPO člen 39, 40. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do povrnitve škode - odgovornost države za delo upravnega organa - davčni organ - skrbnost dobrega strokovnjaka - davki - davčna osnova - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - krivda
Zmotna materialnopravna presoja davčnih organov, zaradi katere je bila izdana sodba Upravnega ter nato še Vrhovnega sodišča, ki sta razsodili v korist tožeče stranke ter odpravili odločbi davčnih organov, namreč ne izpolnjuje pravnega standarda protipravnosti ravnanja tožene stranke. Tožeča stranka ni uspela izkazati kvalificirane kršitve tožene stranke, v smislu namerne oziroma zavestno napačne materialnopravne razlage predpisa.
Avtonomna razlaga zakona, kot jo je v konkretnem primeru podal davčni organ, tako sama po sebi ne kaže na arbitrarnost odločanja niti na neskrbnost njegovega ravnanja, saj je organ, skladno z naravo njegovega dela, v predvidenem, zakonitem postopku, med katerim je argumentirano odgovarjal na očitke tožeče stranke ter se argumentirano zavzemal za drugačno pravno razlago (ne povsem jasne) norme.
ZDDPO-2 člen 4, 4/2, 8, 8/12, 70, 70/1-5. ZDavP-2 člen 58, 58/1-5, 260, 260/1, 260/3, 260/4, 373. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - dvojno obdavčevanje - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju - izvedba predstave po programu kulturnega sodelovanja - financiranje obiska iz javnih sredstev države rezidentstva - stroški priprave predstav - oprostitev davka
Financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja se nanaša na konkretno izvedbo dveh baletnih predstav v okviru gostovanja v Sloveniji in na dohodek, ki ga je za ti dve predstavi od revidenta prejel ruski balet. Za oprostitev davka je bistveno, da je določen obisk (gostovanje) v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Pri tem pa ni pomembno, da so bili stroški priprave baletnih predstav v celoti financirani z ruskimi javnimi sredstvi.
Ker v obravnavani zadevi konkreten obisk ruskega baleta za izvedbo dveh baletnih predstav v Sloveniji ni bil v celoti financiran s strani Rusije, saj je v pogodbi dogovorjeno plačilo za izvedbo predstav plačal revident iz svojih sredstev, pogoji za oprostitev davka v Sloveniji na podlagi tretjega odstavka 17. člena Konvencije niso izpolnjeni.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 276. ---- Op. št. (1): Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959.
odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici – predlog stranke zavržen - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - ponovno odločanje o isti stvari - izredno pravno sredstvo - kasneje sprejeta drugačna razlaga določbe - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija o tem, ali so izpolnjeni pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici ni dovoljena po vrednostnem kriteriju, ne glede na to, da je v aktu, katerega odprava po nadzorstveni pravici se zahteva, odločeno v revidentovi denarni obveznosti, ki presega 20.100 EUR.
Vprašanje, ki ga kot pomembno zastavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno v odločbi X Ips 106/2012 z dne 13. 9. 2012, namreč: Ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe je izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito.
Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazane zgolj z navedbo višine obveznosti, ki je revidentu naložena z odločbo, katere opravo po nadzorstveni pravici zahteva, saj odločba o višini obveznosti ni predmet tega upravnega spora.
dovoljena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Če ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravičena, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden.
S sklicevanjem na višino obremenitve zazidanih zemljišč se revident sklicuje na razloge, ki po naravi stvari lahko pridejo v poštev le pri zazidanih zemljiščih, s takšnim sklicevanjem pa po presoji revizijskega sodišča ne more utemeljiti (ustavnopravno nesprejemljivega) neenakega obravnavanja nezazidanih zemljišč v primerjavi z zazidanimi zemljišči.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93/1, 96, 97, 97/1, 101, 101/1, 153. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - oprostitev - priposestvovanje - ipso iure - čas pridobitve kapitala - vpis v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba - pravnomočnost - meje pravnomočnosti - izpodbijanje dejstev, ugotovljenih v drugem davčnem postopku - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča
Za čas pridobitve kapitala (nepremičnine) v smislu 101. člena ZDoh-2 se v primerih, ko se pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotovi s sodno odločbo, šteje pravnomočnost take sodne odločbe.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ker je bila z izpodbijano odločbo v obnovljenem postopku določena višja davčna obveznost kot v prvotnem, se kot vrednostni kriterij za dovoljenost revizije upošteva le razlika vrednosti med obema davčnima obveznostima.
Prvo vprašanje, ki ga postavlja revident, ne predstavlja pravnega vprašanja, ampak dejansko vprašanje, saj sprašuje, ali je v konkretnem primeru revident pravočasno predložil določena dokazila.
Vprašanje, ali je določen zapisnik (oziroma ugotovitve, ki iz njega izhajajo) šteti kot relevanten dokaz v drugem (pritožbenem) postopku ni pomembno pravno vprašanje, temveč je dejansko vprašanje, saj je to odvisno od okoliščin primera.
S sklicevanjem na višino akontacije dohodnine, ki jo je moral revident glede na spremenjeno davčno obveznost za leto 2007, plačati za leto 2008, revident ni izkazal hujših škodljivih posledic izpodbijane odločbe.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 37, 46, 120, 120/1. OZ člen 174, 174/2.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz dejavnosti - odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - namenska razlaga zakona - načelo enakosti - sodna poravnava
Odškodnina zaradi izgubljenega dohodka samostojnega podjetnika, ki je zaradi poškodb v prometni nesreči postal invalid I. kategorije se, ne glede na to, da samostojni podjetnik v času nesreče ni bil v delovnem razmerju, temveč je bil samozaposlen, za namen obdavčenja z dohodnino po prvem odstavku v 120. členu ZDoh-2 obravnava (enako) kot „dohodek iz delovnega razmerja“, zato se pri odmeri dohodnine uporabi institut povprečenja. Takšna razlaga izhaja iz namena te odškodnine, ki nadomešča že izgubljeni ali izgubljeni bodoči dohodek revidenta, namena instituta povprečenja in ustavnega načela enakosti pred zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VS0016716
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 131, 168.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - ugotavljanje izgubljenega dobička – pravni standard normalnega teka stvari - davki - delo na črno – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizčrpanost pritožbe
Najpogostejši način napolnitve pravnega standarda „normalnega teka stvari“ v zvezi z ugotovitvijo premoženjske škode je preslikava stanja pred škodnim dogodkom (ko oškodovanec prejema dohodke) v čas po njem (ko oškodovanec dohodkov ne prejema ali so ti dohodki zmanjšani). V konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravni standard »normalnega teka stvari« napolnili še na dodaten samostojen način, z ugotovitvijo da bi že tožnik, če se ne bi poškodoval in izgubil delovne sposobnosti za svoje poklicno delo, nastopil delo za družbo B. d.o.o., ki je bila zaradi preteklih dobrih izkušenj z njegovim delom zainteresirana za sodelovanje, le, da ga zaradi tujega državljanstva ne bi mogla redno zaposliti, pač pa bi delo zanjo opravljal pogodbeno kot samostojni podjetnik.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6, 82/1-7. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/1.
DDV - ustrezen račun - obseg in vrsta opravljenih storitev - datum storitev
Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV morajo biti izpolnjeni vsi pogoji (s tem, da je 4. pogoj „negativni“ pogoj, ki za uveljavljanje pravice do odbitka ne sme biti izpolnjen). Če torej eden izmed pogojev ni izpolnjen (oziroma v primeru 4. pogoja, če je izpolnjen), davčnemu zavezancu pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre in davčnim organom in sodišču izpolnjenosti drugih pogojev niti ni treba ugotavljati.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEU
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Okoliščine, ki jih kot ključne za presojo o tem, da je v tem primeru izpolnjen pogoj za zavrnitev odbitka vstopnega DDV, ki jih navajata upravna organa in prvostopenjsko sodišče (revident ni preveril domnevnega ponudnika, opustil je sestavljanje poslovnih listin, z izvajalci je imel le ustno komunikacijo, nima pisnih dokazil o zatrjevanem poslovnem razmerju) ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV. Zgolj z okoliščinami, ki spadajo v sfero izdajatelja računa oziroma izkazujejo nepravilnosti izdajatelja računa, načeloma ni mogoče utemeljiti neskrbnosti prejemnika računa, okoliščine, ki spadajo v sfero prejemnika računa, pa morajo biti za tak sklep zadosti prepričljive. Ugotovitev, da je zavezanec opustil preveritev, ki jih ni bil dolžan opraviti, pa, vsaj v obravnavnem primeru, niso zadostna podlaga za tak sklep.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 32, 32-1, 90, 90/3. ZDDPO-2 člen 30, 30-1.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb – davčni odtegljaj iz naslova dividend - prikrito izplačilo dividend - navidezni pravni posli - zloraba pravnih poslov
Ker so revident in drugi vpleteni na podlagi spornih opcijskih pogodb in izplačil na njihovi podlagi, pridobili davčne ugodnosti, do katerih brez tako organiziranega poslovanja ne bi bili upravičeni, pridobitev takšnih davčnih ugodnosti nasprotuje cilju, ki ga zasledujejo določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2, hkrati pa je bil edini namen vpletenih prav pridobitev davčnih ugodnosti, so po presoji revizijskega sodišča podani vsi elementi, da se tako ravnanje lahko kvalificira kot zloraba drugih predpisov v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Sankcija, ki jo ista določba predvideva ob ugotovljeni zlorabi je, da se takšni posli za potreb obdavčitve ignorirajo, upošteva se le njihova dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina. Zato je treba v tem primeru vzpostaviti takšen davčni položaj, kakršen bi obstajal, če zlorabe ne bi bilo. Z nepriznavanjem odhodkov po ZDDPO-2 in z obravnavanjem izplačil kot izplačil dividend, od katerih se plačuje dohodnina, je davčni organ storil prav to.