dovoljena revizija - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufivo ravnanje - izdajatelji računov neplačujoči gospodarski subjekti - vedenje za udeležbo pri davčni goljufiji
Ugotovitve, ki izhajajo zgolj iz poslovanja neplačujočih gospodarskih subjektov, ne potrjujejo revidentkinega vedenja, da je sodelovala pri davčni goljufiji. V takšnem primeru je zato treba tudi z drugimi dejstvi in dokazi dokazati, da je davčni zavezanec za davčno goljufijo vedel oziroma bi moral vedeti.
V obravnavani zadevi je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revidentka vedela oziroma bi morala vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega subjekta višje v dobavni verigi. In izpodbijana sodba je v tem ključnem delu (glede subjektivnega elementa) neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti.
ZDDV-1 člen 1, 63, 63/1-a, 67, 67/1-a, 81, 82. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17,17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZPP člen 339, 339/2-14.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - sodna praksa sodišča EU - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine o vedenju - bistvena kršitev pravil postopka postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev izpodbijane sodbe
Če davčni zavezanec predloži ustrezen račun s specifikacijo del drugega gospodarskega subjekta, pogodbo o opravi posla ter fotografije poteka izvedenih del in je storitev oziroma dobava blaga opravljena, je mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti le, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V tem kontekstu morajo davčni organi in sodišče prve stopnje upoštevati tudi pravilo o dokaznem bremenu, kot izhaja iz sodbe SEU. Če to v sodbi ni obrazloženo, je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 93. členom ZUS-1), zaradi katere je treba sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.
OZ člen 39, 39/1, 39/3, 50. Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave smernica 1-37. ZDDPO člen 30, 30/1-1.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - navidezna pogodba – kavza pogodbe – davčna optimizacija – davčna zloraba - povezane osebe
Če je edini razlog za sklenitev določenega pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave.
ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Ker v obravnavani zadevi utemeljitev prvostopenjskega sodišča temelji tudi na okoliščinah, ki ne pomenijo relevantnih objektivnih okoliščin, ostale okoliščine pa po mnenju Vrhovnega sodišča same po sebi za sklep, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa, glede na pojasnila revidenta, ne zadostujejo, je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Sodišče prve stopnje je po mnenju Vrhovnega sodišča posledično napačno zaključilo, da je v okoliščinah primera, kot je obravnavani in kot izhaja iz sodb SEU, dokazno breme o dobrovernosti na strani davčnega zavezanca.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 17, 17/1, 17/2-a, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168-a, 178, 220, 226. ZUS-1 člen 93, 93/1, 94, 94/2.
davek na dodano vrednost - neplačujoči gospodarski subjekt - missing trader - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine, iz katerih izhaja vedenje o goljufiji - sodna praksa SEU - kršitev materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
Glede na okoliščine obravnavanega primera je revidentu mogoče pravico do odbitka zavrniti le, če je mogoče iz objektivnih dejavnikov ugotoviti, da je revident vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija povezana z goljufijo, ki jo je storil dobavitelj ali drug trgovec.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h, 28f. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek od dobička pravnih oseb - davek na dodano vrednost - vračilo (odbitek) vstopnega DDV - kaznivo dejanje davčne zatajitve - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - pravila o dokaznem bremenu - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - sodbe SEU
V primeru, ko davčni zavezanec predloži ustrezne račune drugega gospodarskega subjekta in je storitev oziroma dobava blaga opravljena s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je pravico do odbitka mogoče zavrniti, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Sodišče prve stopnje mora upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu, kot izhajajo iz sodne prakse SEU.
davek od dobička pravnih oseb – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna izguba – neenotna sodna praksa - pomembno pravno vprašanje – konkretiziranost pravnega vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ugotovitev, da se revidentki zmanjša davčna izguba za leto 2003 v višini 59.542,53 EUR, predstavlja enega izmed elementov ugotavljanja višine davčne osnove za obračun davka od dobička za leto 2003. S tem revidentki ni bila naložena v plačilo nobena davčna obveznost. Ker ugotovitev višine davčne osnove ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, ta odločitev nima pravne narave pravice oziroma obveznosti v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije ne v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju ne v okviru neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje.
ZDDPO-2 člen 84. ZDDPO-1 člen 29, 29/2, 29/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - davek od dobička pravnih oseb – pokrivanje davčne izgube – izguba pravice do pokrivanja davčne izgube
Določbo 84. člena ZDDPO-2, ki ureja pokrivanje davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, je treba razlagati tako, da prepoveduje pokrivanje tistih davčnih izgub, nastalih pred začetkom uporabe ZDDPO-2, katerih pokrivanje je bilo prepovedano že po ZDDPO-1, ker so zavezanci izpolnili pogoje iz petega odstavka 29. člena ZDDPO-1.
URS člen 23. ZP-1 člen 57, 57/4, 57/8. ZUP člen 289, 289/2. ZDavP-2 člen 146. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izterjava nedavčnih obveznosti – ugovor izpolnjene obveznosti - polovično plačilo globe za prekršek – zahteva za sodno varstvo - kršitev pravice do sodnega varstva – zavrnitev revizije
Določbo četrtega odstavka 57. člena ZP-1 je treba razlagati na način, da je pravica do plačila polovične globe dana le tistim kršiteljem, ki (pravočasno) sploh ne zahtevajo sodnega varstva. S plačilom polovice globe kršitelj sicer ne izgubi pravice do vložitve zahteve za sodno varstvo, vendar pa z vložitvijo tvega, da bo moral plačati še preostalo polovico globe, če z zahtevo za sodno varstvo ne bo uspešen. To pomeni, da mora kršitelj plačati celotno globo, tudi če pravočasno plača polovico globe, pa v roku osmih dni od prejema plačilnega naloga vseeno vloži še zahtevo za sodno varstvo (ne glede na to, da vlaga zahtevo samo glede stranske kazni, ne pa tudi glede denarne kazni), če z zahtevo za sodno varstvo ne uspe.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 81, 82. ZPP člen 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 93, 93/1. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o
skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
DDV - missing trader oz. neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o zlorabi sistema DDV - objektivna okoliščina - sodbe SEU
Ob predpostavki, da se ugotovi, da so dobave opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je po presoji Vrhovnega sodišča ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV ugotavljanje in dokazna ocena – analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je revident vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi do pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Tega pa nista storila ne davčna organa ne sodišče prve stopnje.
ZDavP-2 člen 125, 126, 126/4, 143. ZUS-1 člen 64, 64/4, 65, 65/1-2. ZPP člen 339, 339/2-14.
davki in prispevki – obveznost sodbe za toženo stranko - zastaranje pravice do odmere davka – zastaranje davčne obveznosti
Če sodišče odpravi odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na določen del prvostopenjske upravne odločbe, to ne pomeni, da je odpravil prvostopno odločbo, temveč je tožena stranka v ponovljenem postopku dolžna ponovno odločati o pritožbi tožeče stranke zoper prvostopenjski akt, vendar v delu, ki je bil v njeni odločbi odpravljen. Pri tem je dolžna (razen izjemoma) upoštevati stališča iz mnenja sodišča, ki so navedena v obrazložitvi sodbe.
Zastaranje pravice do odmere davka v tem primeru ni nastopilo, saj je bila odmerna odločba izdana leta 2002, nanaša pa se na davke za leto 1999 in 2000. Prenehanje davčne obveznosti pa za zavezanca pomeni, da je prenehala njegova materialna obveznost za plačilo davka (moralna pa ostane), vendar to ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega upravnega spora je namreč odmerna odločba.
ZDoh-2 člen 105, 105/3-7. ZDPN-2 člen 3, 3/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3.
dohodnina – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – davčna osnova – pogojna denarna obveznost – drugi dohodki – vrednost spora – zelo hude posledice – dvojno obdavčenje – jasna zakonska določba – nadomestilo za ustanovitev stavbne pravice – davek na promet nepremičnin – jezikovna razlaga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Sklicevanje na višino davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno pomembna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Določbi ZDoh-2 (člen 105/3-7) in ZDPN-2 (člen 3/1) jasno določata pravno podlago za odmero davka na promet nepremičnin in dohodnine (drugi dohodki) in zato ne zahtevata dodatne razlage Vrhovnega sodišča.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2-9, 151, 157, 157/5. ZUS-1 člen 52. ZST-1 člen 12, 37.
dovoljena revizija - davčna izvršba – tožbene novote – izvršilni naslov – ugovori, ki se nanašajo na izvršilni naslov
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo revidentovih tožbenih navedb in tožbi priloženih listin, saj se te kot tožbene novote nanašajo na izvršilni naslov, to je odločbo o dohodnini, ki pa je glede na izrecno določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati.
Z začetkom stečajnega postopka nastanejo pravne posledice stečajnega postopka, zato revident nima več pravnega interesa za revizijo v zvezi z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti (izdanim pred začetkom stečajnega postopka), saj se s tem sklepom ne določa davčna obveznost, temveč le zavarovanje plačila verjetne bodoče davčne obveznosti.
dovoljenost revizije – davek na promet nepremičnin – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana – kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje - zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Revidentka formalnim pogojem za dovoljenost revizije ni zadostila, saj ni predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča. Prav tako pa v reviziji ni navedla nobene okoliščine, ki bi kazala na to, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1-2, 68/3, 68/4, 68/5, 68/6, 77. ZDavP-1 člen 113, 113/2, 113/3, 113/4. ZDavP člen 39. ZPP člen 125a.
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – retroaktivna uporaba zakona – obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - ocena davčne osnove – pridobivanje podatkov – dokazni postopek - listine – glavna obravnava – zvočno snemanje - prepis
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 predstavlja specialno določbo, po kateri se obdavčijo nenapovedani dohodki fizičnih oseb, katerih viri ostanejo nepojasnjeni. Zakon je določil le nov način izračuna davčne obveznosti, obdavčitev nepojasnjenega vira pa je bila možna že po prejšnji zakonodaji.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu glede starejših relevantnih dogodkov ponuditi zadosti dokazov za zaključek, iz katerega obdobja njegovi dohodki dejansko izvirajo. V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani.
Cenitveni postopek je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. Kot določa šesti odstavek 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. V primeru odsotnosti listinskih dokazov se tako lahko dejstva oziroma trditve dokazujejo tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera ta dokazni predlog ustrezen in primeren ter ustrezno substanciran. Dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev.
URS člen 23, 25, 157, 158. ZDavP-2 člen 256. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in
premoženja člen 25, 25/1, 25/2. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb člen 27.
dovoljena revizija - dvojno obdavčevanje - dohodnina - postopek skupnega dogovora - razmerje med sodnim postopkom in postopkom skupnega dogovora - delo v Nemčiji in Sloveniji - prekinitev sodnega postopka - sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja - izpolnjevanje mednarodne pogodbe v dobri veri - pacta sunt servanda
Glede na nacionalno pravno ureditev so davčni organi v Republiki Sloveniji, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče.
Upoštevaje nacionalno ureditev in hkrati namen mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, bi moralo sodišče prve stopnje v primerih kot je obravnavani, v skladu z eno od možnih razlag 25. člena Sporazuma, prekiniti sodni postopek do zaključka postopka sporazumevanja pred Ministrstvom za finance.
Pravica do izterjave davka zastara v 5 letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati. V primeru naknadno ugotovljene obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja pravice do izterjave davka od dneva izvršljivosti odmerne odločbe. Ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
Revidentu je bila najprej izdana prvostopenjska odmerna odločba z dne 8. 3. 1999, ki pa jo je drugostopenjski organ po revidentovi pritožbi odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovnem postopku pa je bila izdana nova odmerna odločba, ki je postala pravnomočna, v njej je bilo odločeno o revidentovi obveznosti (določena je bila višina obveznosti in rok plačila) in ta odločba je izvršilni naslov. Zastaranje pravice do izterjave obveznosti, določene v odločbi, je začelo teči šele po njeni izvršljivosti (izvršljiva je postala po poteku paricijskega roka za izpolnitev obveznosti).
ZDavP-2 člen 107, 107/1-3, 125, 126, 126/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dovoljena revizija – odpis davčnega dolga – odlog plačila davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave davka - vrednostni kriterij
Ker iz ugotovitev drugostopnega davčnega organa izhaja, da se v seznamu navedeni izvršilni naslovi nanašajo na davčni dolg, ki je zapadel v plačilo po letu 2006, ne držijo revidentkine navedbe, da gre za obveznosti, ki se nanašajo na leto 1999. Ugovor absolutnega zastaranja pravice do izterjave davka je tako neutemeljen.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje – zavrženje predloga
Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.