ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/5, 418, 418/1. ZUS-1 člen 84.
dovoljena revizija – začasna odredba - odpis davčnega dolga – zastaranje davčnega dolga – tek zastaralnih rokov – veljavnost zakona
Glede zastaranja izterjave revidentovih davčnih obveznosti je bilo v obravnavani zadevi treba uporabiti ZDavP-2, ki v prvem odstavku 418. člena določa, da se zadeve, glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku, končajo po tem zakonu. Navedena prehodna določba se nanaša na vse določbe ZDavP-2 in ne le na postopkovne (tako tudi na materialnopravne) in na vse zadeve, ki so bile ob začetku uporabe tega zakona v teku, tako tudi na pravico do izterjave davčne obveznosti, za kar gre v obravnavani zadevi.
ZDavP-2 člen 107, 107/1-3, 125, 126, 126/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 92. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
dovoljena revizija – odpis davčnega dolga – odlog plačila davčnega dolga – zastaranje pravice do izterjave davka - vrednostni kriterij
Ker iz ugotovitev drugostopnega davčnega organa izhaja, da se v seznamu navedeni izvršilni naslovi nanašajo na davčni dolg, ki je zapadel v plačilo po letu 2006, ne držijo revidentkine navedbe, da gre za obveznosti, ki se nanašajo na leto 1999. Ugovor absolutnega zastaranja pravice do izterjave davka je tako neutemeljen.
obnova sodnega postopka – nova dejstva in dokazi – ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje – zavrženje predloga
Ker prvostopenjsko sodišče v upravnem sporu, katerega obnovo pritožnik predlaga, ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, temveč je o tožbi odločil senat na seji na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku, kar je navedlo tudi v obrazložitvi sodbe, tudi pritožbeno sodišče meni, da ne gre za položaj iz drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.
ZUS-1 člen 92. ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 39, 41, 68, 77, 125, 135. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDS-1 člen 3, 12, 49.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugovor retroaktivne uporabe zakona – ugotavljanje davčne osnove z oceno - dokazni standard – dokazno breme – zaslišanje
Institut, kot ga določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, je bil v slovenski pravni red vključen s četrtim odstavkom 113. člena ZDavP-1 (odmera davka v posebnih primerih), ki je veljal od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006. Splošna opredelitev iz 39. člena ZDavP, 113. člena ZDavP-1 in druge alineje prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 glede tega, kdaj mora davčni organ davčno osnovo oceniti, je bila s predmetnima določbama konkretizirana. Institut obdavčitve nepojasnjenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove.
Za odločitev ni pomembno, iz katerega obdobja izvira samo premoženje, odločilno je, ali je revident z njim razpolagal že pred obdobjem inšpekcijskega pregleda, torej pred letom 2005, dokazno breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, pa je na revidentu.
V nasprotnih primerih davčni organ utemeljeno sklepa, da nepojasnjeni viri izvirajo iz obdobja, v katerem so prvič razvidni oziroma navzven izkazani, v konkretnem primeru torej obdobja, ki je predmet inšpekcijskega postopka.
Cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih, ki je določeno v 5. členu ZDavP-2. Cilj cenitve je, da se čim bolj približa dejstvom, ki so za predmet obdavčitve in odmero davka pomembna. S cenitvijo je treba doseči približen rezultat, za katerega se domneva, da je pravilen in da je najbližje resnici, kar vse je v izpodbijani sodbi pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t. i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Na podlagi izsledkov preiskave se namreč sprejme odločitev o uvedbi postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Pri pridobivanju podatkov davčni organ torej ni omejen na že začete davčne postopke.
ZDavP-2 člen 66, 68, 68/5, 68/6, 95. ZUP člen 140, 140/2. ZUS-1 člen 22, 22/1, 52. ZPP člen 359, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 – nenapovedani dohodki – kršitve postopka – povprečna stopnja dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja – tek obresti od nenapovedanih dohodkov
Davčni organ mora stranki postopka omogočiti dokazovanje dejstev, ki gredo njej v prid, ni pa davčni organ dolžan posebej pozivati stranke na predložitev konkretnih dokazov, ko je dokazno breme na stranki postopka. Ko je dokazno breme prevaljeno na stranko postopka mora ta že zaradi same prevalitve dokaznega bremena šteti, da je pozvana, da dokaže nasprotno.
Peti odstavek 68. člena ZDavP-2 ne določa, da se davek odmeri po povprečni stopnji dohodnine iz zadnje dohodninske odločbe, temveč po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja. Ne omejuje se na napovedane dohodke, temveč določa, da se v davčno osnovo vštevajo vsi dohodki zadnjega davčnega obdobja, torej tudi napovedani.
Rok za plačilo davka od nenapovedanih dohodkov, ki bi morali biti obravnavani v odmerni odločbi, je enak roku za plačilo davka od napovedanih dohodkov, ki so bili obravnavani v odmerni odločbi.
davki - dovoljena revizija - preuranjeno odmerjena dohodnina od zneska odškodnine - obdavčljiv dohodek - odškodnina za izgubljeni zaslužek
Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da pomeni poravnava le izvršitev sodbe, s katero je bila revidentu prisojena mesečna renta, ki nadomešča izgubo zaslužka, in ne samostojnega pravnega posla, je ostalo v dosedanjem postopku dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je treba najprej z gotovostjo ugotoviti, kakšna je bila resnična volja pogodbenih strank glede tega, katere vrste odškodnine zajema znesek, za katerega sta se dogovorili pogodbeni stranki, še zlasti glede na to, da iz poravnave izhaja, da predstavlja ta znesek nadomestilo za vso osebno škodo, ki jo je revident utrpel v zadevnem škodnem dogodku in da je zavarovalnica v razmerju do revidenta prosta vsakršnih obveznosti iz tega škodnega dogodka.
ZDDV člen 12, 12/3, 31, 31-5, 39, 39/3, 60, 60/4. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 30,30/2, 108, 108/1. CZS člen 73, 78, 201, 201/3, 220, 220/2-b, 239. Uredba o izvajanju CZS člen 199, 199/1.
carina - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - legitimno pričakovanje - oprostitev plačila DDV - združitev revizij - odgovornost deklaranta - neizpolnjevanje pogojev za oprostitev DDV ob uvozu
Ker se DDV ob uvozu obravnava kot uvozna dajatev, deklarant odgovarja za DDV, če ob uvozu pogoji za oprostitev DDV niso bili izpolnjeni.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila – vračilo davka – prva registracija - skladnost ZDMV s skupnim sistemom DDV
V času vložitve zahtev za vračilo DMV je veljal ZDMV-UPB2, ki je v drugem odstavku 11. člena določal, da če davčni zavezanec pred prvo registracijo motorno vozilo, od katerega je bil plačan davek, dobavi v drugo državo članico EU, ima pravico do vračila plačanega davka, če davčnemu organu predloži predpisane listine. V obravnavani zadevi ni sporno, da so vozila bila registrirana v RS, preden so bila dobavljena v drugo državo članico EU, zato je bil zahtevek za vračilo DMV pravilno zavrnjen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSZ (1984) člen 61, 61/1-1.
dovoljenost revizije – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo - zatrjevana neenotnost prakse sodišča prve stopnje ni izkazana zavrženje revizije – komunalna opremljenost stavbnega zemljišča
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker revidentka zatrjevane neenotnosti prakse sodišča prve stopnje ni izkazala, poleg tega pa je na zastavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila 61. člena ZSZ/84, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
dovoljenost revizije – dohodnina – dvojno obdavčevanje – bilateralna pogodba - pomembno pravno vprašanje – že rešeno pravno vprašanje – zelo hude posledice niso posledica akta, ki se izpodbija v upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revizija ni dovoljena, če je pravno vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
Zelo hude posledice morajo biti posledica akta, ki je predmet upravnega spora. Morebitno plačilo dohodnine, ki naj bi za revidenta predstavljalo zelo hudo posledico, ni konkretna posledica odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Izpodbijana odločba pomeni le ugotovitev, ki je podlaga za odločbo, v katero davčni organ odmeri dohodnino, in zoper katero je zagotovljeno samostojno pravno varstvo.
ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 17. Slovenski računovodski standardi (1993) standard 21, 21-7, 21-12.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb – vrednostni kriterij - nepriznavanje odhodkov – stroški za posredniške storitve - asignacija – neizkazanost poslovnega dogodka – vlaganja v trg - izdatki, ki imajo naravo investicij – slabitev terjatve - amortizacija tiskarske opreme
Trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta.
Ker revidentka ni izkazala, kakšne posredniške storitve so bile zanjo opravljene, ni pomembno, da je te storitve na podlagi asignacijskega dogovora plačala osebi, ki zaračunanih storitev ni dejansko opravila, niti ni pomembno, da je višina zaračunanega zneska skladna s pogodbo o proviziji. Nič od navedenega namreč ne pojasni, kakšne posredniške storitve naj bi bile opravljene.
Ker revidentka ni izkazala neposredne povezanosti odhodkov z bodočimi prihodki, ne gre za davčno priznane odhodke. Revidentkino zatrjevanje, da gre za vlaganja v trg, potrjuje, da gre za izdatke, ki imajo naravo investicij, takšnih izdatkov pa po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZDDPO ni mogoče vključiti med odhodke.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4, 21, 21/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 2, 2/1, 7.
gradnja na tujem zemljišču - soinvestitorstvo - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - višina davčne osnove - povračilo vložkov v gradnjo - opredelitev obdavčljive transakcije - enotna transakcija
V nekaterih okoliščinah je treba več formalno ločenih transakcij, ki bi lahko bile opravljene ločeno in bi bile zato ločeno predmet obdavčitve ali oprostitve, obravnavati kot enotno transakcijo, če transakcije niso samostojne. To velja zlasti, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec za stranko, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno samo nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi bila umetna.
ZDDPO člen 6, 6/2. ZDDPO-1 člen 29. ZDDPO-2 člen 36.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – davek od dohodkov pravnih oseb – javno podjetje - upoštevanje davčne izgube iz preteklih let – zmanjšanje davčne osnove
Pri obračunavanju in plačevanju davka od dohodka pravnih oseb se lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove zaradi pokrivanja davčne izgube preteklih let, pri čemer se te izgube upoštevajo v višinah, ugotovljenih v predloženih davčnih obračunih za leta, v katerih je bila izkazana uveljavljana davčna izguba v skladu s predpisi, ki so veljali v letu nastanka davčne izgube.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za priznanje odbitka – sodna praksa sodišča EU – neverodostojne knjigovodske listine – vedenje o goljufivih transakcijah – objektivne okoliščine
Nedokazanost transakcij z verodostojnimi listinami, ni zadosten razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV. Revident je namreč sporna vozila prejel in zanje prejel ustrezen račun. V takem primeru je za zavrnitev odbitka vstopnega DDV odločilno, ali je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je revident vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufivi transakciji.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 36. Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a,17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev odbitka - sodna praksa Sodišča EU - neizkazanost transakcije z verodostojnimi knjigovodskimi listinami - objektivne okoliščine, ki kažejo, da je kupec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri goljufiji
Po presoji revizijskega sodišča ravnanje revidenta, s tem, ko je do tedaj njemu neznani osebi izročil večjo količino gotovine kot aro, kljub izrecni prepovedi gotovinskega poslovanja s tovrstnimi zneski, in ne da bi pridobil kakršnokoli zagotovilo o verodostojnosti ponudbe, ni razumno skrbno ravnanje osebe, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, in v kombinaciji z indici, ki so upravičeno kazali na nepravilnost ali goljufijo v sferi izdajatelja računov, predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere bi revident vsaj moral vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo prodajalca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDavP-2 člen 157, 157/4.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – sklep o zavrženju predloga za zadržanje davčne izvršbe – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba – zelo hude posledice niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker pravica do vložitve predloga za zadržanje davčne izvršbe, ki jo revidentka uveljavlja z revizijo, ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila.
Zelo hude posledice, kot pogoj za dovolitev revizije v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, morajo biti posledica odločitve, ki se izpodbija v upravnem sporu.
ZDDV člen 34, 40, 40/2. ZDDV-1 člen 1, 63, 67, 67/1.a, 76b, 81, 82. ZUS-1 člen 92, 94, 94/2. Šesta Direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 2, 2/1, 2a, 17, 17/1,18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28g, 28h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 člen 2, 2/1a, 2/1c, 167, 168, 168a, 178, 205, 220, 226. Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost člen 2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za (ne)priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - zmotna uporaba materialnega prava - sodbe SEU - nacionalno in evropsko pravo - ugovor retroaktivne uporabe zakona
Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma če davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
Vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV je treba presojati v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb
Revidentki odhodki za leto 2006 utemeljeno niso bili priznani na podlagi določb 11. in 20. člena ZDDPO-1, ter 2. točke Uvoda v SRS in SRS 21 in 22, saj gre za obveznosti, ki se nanašajo in izvirajo iz preteklih let in ki zato ne morejo biti predmet knjiženja in posledično davčno upoštevane kot odhodki v letu 2006.