dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička iz kapitala – odsvojitev poslovnega deleža – čas nastanka davčne obveznosti – vrednost kapitala ob pridobitvi – vrednost kapitala ob odsvojitvi – tržna vrednost poslovnega deleža – cenitev - vrednost lastnega poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo – ugoditev reviziji – sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Obveznost plačila davka od dobička iz kapitala nastane s trenutkom odsvojitve kapitala (če je dobiček dosežen) in ne šele, ko je kupnina dejansko plačana in s tem dohodek prejet.
Na podlagi četrtega odstavka 152. člena ZDoh-2 se ne glede na 98. člen tega zakona, ki na splošno ureja vrednost kapitala ob pridobitvi, za nabavno vrednost vrednostnih papirjev in deležev iz 2. točke 93. člena ZDoh-2, ki so bili pridobljeni pred 1. 1. 2003, šteje tržna vrednost na dan 1. januarja 2006, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili, če teh dokazil ni, pa se upošteva knjigovodska vrednost na dan 1. januarja 2006. Premoženje, ki ga ima družba, ki ima lastni poslovni delež, na določen dan, je že zmanjšano premoženje (za vrednost lastnih poslovnih deležev), ker je bil ta del premoženja že izplačan družbenikom, ki so družbi za oblikovanje lastnega deleža odsvojili del svojega deleža. Torej je jasno, da na lastni poslovni delež ne odpade več nič od (že zmanjšanega) premoženja družbe, ampak vse pripada družbenikom. Glede na navedeno se ocenjena tržna vrednost družbe na določen dan deli samo med poslovne deleže družbenikov, ne pa tudi na lastni poslovni delež družbe.
davki - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – glavnica – obresti - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano – zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pri presoji, ali je revizija dovoljena zaradi vrednosti izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe (1. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1), se upošteva zgolj višina glavnice, ta pa v obravnavanem primeru ne presega 20.000 EUR, kar pomeni, da revizija po tej določbi ni dovoljena.
Če pravna vprašanja, ki se nanašajo na vsebino zadeve, niso konkretizirana in jasno izpostavljena ter tudi ni pojasnjeno, katero pravno pravilo naj bi bilo kršeno, prav tako ni opisan njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Za dovoljenost revizije iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti zelo hude posledice konkretiziran in izkazane.
ZGD-1 člen 54, 54/1, 54/7. ZDS-1 člen 18. Slovenski računovodski standardi (2006) SRS standard 4, 4-1, 10, 10-1, 21, 21-9.
davek od dohodka pravnih oseb – dovoljena revizija zaradi vrednosti spora – odhodki v zvezi s stroški kooperanta - - pomanjkljiva listinska dokumentacija – dolgoročne rezervacije - davčno priznani odhodki – knjiženje zalog nedokončane proizvodnje – verodostojne listine – (ne)obrazloženost sodbe
Iz spornih računov in navzkrižne kontrole pri podizvajalcih obstoj poslovnih dogodkov in njihov obseg ni bil ugotovljen, zato odhodki pravilno niso bili priznani.
Ker ni bila izkazana verjetnost, da bodo revidentu v prihodnosti nastali stroški oziroma potreba po rezerviranju pokrivanja takih stroškov, take rezervacije davčni organ utemeljeno ni upošteval kot davčno priznane odhodke.
dovoljenost revizije – zelo hude posledice – davčna izvršba
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zelo hude posledice so nedoločen pravni pojem, ki ga je treba presojati v vsakem primeru posebej. Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
URS člen 14, 22. ZDDV člen 27, 27/1-2, 27/2, 27/3, 40, 40/2, 44, 44/1-2. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek na dodano vrednost – pogoji za odbitek vstopnega DDV – investicijski stroški za nepremičnino – obdavčljiva dejavnost – najem nepremičnine kot oproščena dejavnost – pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami – skupna izjava o obdavčljivosti – popravek odbitka DDV – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji – obrazloženost sodbe – načelo kontradiktornosti
Odbitek DDV se praviloma prizna le v povezavi z opravljanjem obdavčene dejavnosti zavezanca, kar pomeni, da odbitka DDV ni mogoče uveljavljati za dejavnosti, ki so oproščene plačila DDV v skladu z ZDDV.
Ker je revident gradil in obnavljal nepremičnino z namenom oddajanja te nepremičnine v najem, ki je na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV (praviloma) oproščena dejavnost, ni pa izkazal, da bi v letu 2003, ko je odbijal vstopni DDV, s katerim koli najemnikom pred opravljeno transakcijo pristojnemu davčnemu organu podala skupno izjavo, da sta se dogovorila, da bosta transakcijo obravnavala kot obdavčeno, je pravilen zaključek davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da revident v letu 2003 ni izpolnjeval pogojev za odbitek vstopnega DDV na podlagi 40. člena ZDDV.
udeležba na dobičku gospodarske družbe – podlaga obdavčitve
Udeležba zaposlenih na dobičku je lahko stvar dogovora med delodajalcem in delojemalcem ali pa stvar odločitve delodajalca. Po svojem bistvu predstavlja eno od oblik motivacije za doseganje boljših rezultatov. Toda takšno izplačilo dela dobička se z davčnega vidika obravnava kot izplačilo dohodka iz zaposlitve in ni predmet nikakršnih davčnih olajšav ali oprostitev.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2, 83/2-3, 87. ZPP člen 367b.
dovoljenost revizije – davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem – konkretno pravno vprašanje ni postavljeno – nedovoljene revizijske novote
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Zatrjevano pomanjkanje oziroma neenotnost sodne prakse se mora nanašati na konkretno pravno vprašanje, zato mora revident izpostaviti pravno vprašanje, glede katerega naj bi bila sodna praksa neenotna oziroma pomanjkljiva.
Navedbe, ki so nedovoljene revizijske novote, ne morejo biti podlaga za dovoljenost revizije.
Zelo hudih posledic izpodbijane odločbe revident ne more uspešno izkazovati zgolj z navedbo višine naložene obveznosti in višino svoje pokojnine, ki jo prejema na svoj transakcijski račun.
ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUP člen 274, 275, 276, 277. ZDoh-2 člen 120. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
davki – dovoljena revizija – neenotna sodna praksa – odprava in razveljavitev oziroma sprememba odločbe po nadzorstveni pravici - izredno pravno sredstvo – zahteva stranke – kasneje zavzeta drugačna razlaga določbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ponovna presoja drugostopenjskega davčnega organa, ki je hkrati nadzorstveni organ (glej 276. člen ZUP), o zakonitosti konkretne prvostopenjske odločbe izključena, če je sam o pritožbi oziroma o drugem pravnem sredstvu zoper isto odločbo že odločal ter tako odločbo presodil za zakonito (enako tudi sodba Vrhovnega sodišča U I 552/59 z dne 24. 10. 1959).
V primeru, če je drugostopenjski organ že odločal o zakonitosti konkretnega upravnega akta v določeni zadevi v zvezi s pritožbo (ali drugim pravnim sredstvom) in v svoji odločbi sprejel pravno stališče, za katerega pritožnik meni, da je napačno, pritožnik pa zoper ta dokončen upravni akt ni sprožil upravnega spora, tak „pritožnik“ (niti drug predlagatelj) ne more uspešno uveljavljati zahteve za uporabo nadzorstvene pravice (v smislu 274. člena ZUP oziroma 88. člena ZDavP-2) niti tega pravnega sredstva ne more po uradni dolžnosti uporabiti drugostopenjski (nadzorstveni) organ.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2. ZUP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 2/2, 147, 150, 260, 260-4. ZUS-1 člen 75, 75/3, 78, 78/2, 83, 83/2-1, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija - izvršba davčnega dolga od dolžnikovega dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - odločanje o obstoju terjatve kot predhodno vprašanje - ničnost upravnega akta - kršitve postopka izdaje upravnega akta - zavrnitev revizije
V postopku davčne izvršbe na dolžnikovo denarno terjatev obstoj terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika predstavlja predhodno vprašanje, o katerem se ne odloči v izreku upravnega akta, temveč ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Taka odločitev o predhodnem vprašanju pa ne more biti ovira za odločanje o tem vprašanju v postopku pri pristojnem organu oziroma sodišču in se tudi ne more šteti za pravnomočno rešeno zadevo.
V obravnavanem primeru je bilo predhodno vprašanje glede obstoja terjatve davčnega dolžnika do njegovega dolžnika pravilno rešeno, s tem pa je dana zadostna materialnopravna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi na dolžnikovo denarno terjatev.
ZDavP-2 člen 143, 155, 155/1-7. ZDavP-1 člen 40, 40/2. ZDoh člen 1, 2, 3, 4, 5, 37, 40. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – davčna izvršba - davek od dohodkov iz dejavnosti – dohodnina – viri dohodnine - stečaj samostojnega podjetnika posameznika – prenehanje obveznosti, ki izvira iz dejavnosti – obveznost osebne narave - zavrnitev revizije
Poračun dohodnine na letni ravni je v vsakem primeru davek od dohodkov fizičnih oseb, ne glede na naravo posameznega vira dohodnine (tudi če so osnova za dohodnino samo dohodki iz opravljanja dejavnosti). Gre za davek, ki je vezan na posameznika kot fizično osebo (5. člen ZDoh), in kot tak predstavlja obveznost osebne narave.
Ker so z zaključkom stečajnega postopka s. p. (po določbah ZPPSL) po takratnem uveljavljenem stališču sodne prakse prenehale le terjatve, ki so se nanašale na poslovno dejavnost s. p., ne pa tudi terjatve osebne narave, je pravilno stališče davčnih organov in prvostopenjskega sodišča, da obveznost plačila dohodnine s stečajem s. p. ni prenehala.
ZDavP-2 člen 68, 68/1, 68/3, 68/4. ZDDV člen 10, 12, 12/1-5. ZUS-1 člen 22, 93, 93/1. ZPP člen 399, 399/2-8.
dovoljena revizija - cenitev davčne osnove – pogoji za cenitev – metode cenitve - poraba električne energije – opravljanje gostinske dejavnosti na črno – spregled pravne osebnosti – navidezno opravljanje dejavnosti pod imenom društva – društvo – zavezanec za DDV - dokazno breme – bistvena kršitev postopka
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pridobitno dejavnost (gostinsko dejavnost na črno) opravljal izključno revident kot posameznik. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je treba opravljanje njegove dejavnosti popolnoma ločiti od društva in funkcije, ki jo je revident v društvu imel. Davčni zavezanec je revident in ne društvo, na navedeno pa ne vpliva dejstvo, da je bil del računov izdanih na ime društva. Društvo namreč ni opravljalo gostinske dejavnosti, zato mu iz tega naslova tudi niso nastale nobene obveznosti. Iz tega razloga je neutemeljen tudi revizijski ugovor, ki se nanaša na institut spregleda pravne osebnosti. Zaradi dejavnosti, ki jo je opravljal revident kot posameznik, društvu niso nastale nobene obveznosti, zato tudi ni treba ugotavljati morebitne odgovornosti odgovornih oseb v društvu.
Sodišče se glede ugovora, da podatek o povečani porabi električne energije ne more biti izključen dokaz za zaključek, da je opravljal gostinsko dejavnost že vse od leta 1999, in do ugovora, da je poraba električne energije sama po sebi samo eden izmed možnih elementov za obračun prihodkov, pri čemer je tožena stranka pred tem dolžna dokazati samo opravljanje dejavnosti, ni izreklo. S tem je prvostopenjsko sodišče storilo bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 (in 1. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1), ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 94, 94/1.
dovoljena revizija - vrednost spora – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – izdajatelju računa odvzeta identifikacijska številka za DDV – lojalna razlaga nacionalnega prava
Prvostopenjsko sodišče in upravna organa bi lahko in tudi morali v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov določbe 67. člena ZDDV-1, na katere so oprli svojo odločitev, razlagati v skladu s stališči SEU ter zaključiti, da za naknadno odmero vstopnega DDV (ki ga je zavezanec pri svojem davčnem obračunu odbil), ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel več veljavne identifikacijske številke.
ZDoh člen 15, 15/1-3, 15/5, 19, 19/1-13, 114, 114/1. ZDavP člen 15, 114, 114/3, 116, 116/1. ZUP člen 147, 150.
davek od dobička pravnih oseb – sponzorska pogodba – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – plačilo preko agenta - rezident druge države – dokazno breme – predhodno vprašanje – davek od osebnih prejemkov
Dohodek se šteje za izplačanega tudi v primeru, ko ga upravičenec (v obravnavanem primeru sponzoriranec) pred prejemom odstopi tretjim osebam (v obravnavanem primeru agentu).
Ker je pritožnica s tožbo zahtevala odpravo sklepov prvostopenjskega davčnega organa, ki so med postopkom pred sodiščem prve stopnje že prenehali veljati, po presoji Vrhovnega sodišča že med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni več izkazovala pravnega interesa za odločitev, ker si tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi izboljšala svojega položaja.
ZDavP-1 člen 98, 100, 100/2, 100/3, 103. ZUS člen 22, 22/1. ZPP člen 360, 360/1, 383.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – odločitev o isti upravni zadevi, o kateri je pred tem že bilo odločeno – ne bis in idem - celostni in delni davčni inšpekcijski nadzor - sklicevanje na tožbene navedbe
Za isto upravno zadevo gre, če gre v novem postopku za isto dejansko in pravno stanje; če gre za iste stranke in organe, ki so sodelovali v postopku in če je stranka s prvo odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene materialne obveznosti. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na povsem drugi dejanski in pravni podlagi kot v prvem postopku, ne gre za odločitev o isti obveznosti v smislu iste upravne zadeve kot v prvem postopku. Zato z izpodbijano odločbo davčnega organa ni bilo ponovno odločeno o isti stvari, kot zmotno trdi revidentka.
dovoljenost revizije – davčna izvršba - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice – nekonkretizirane posledice – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker se revidentka le sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, z ničemer pa ne obrazloži razlogov za dovoljenost revizije, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidentka niti ne navaja niti ne izkazuje, kakšne konkretne posledice naj bi zanjo imela izpodbijana odločitev, zato presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice, sploh ni mogoča in tako tudi pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni konkretno, jasno in določno izpostavil pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 83, 83/2-1, 94, 94/1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – ugoditev reviziji - trošarinski dolg – prisilna izterjava – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – solidarna odgovornost aktivnega družbenika – izstop družbenika iz družbe – sprememba pogojev za odgovornost z retroaktivnim učinkom – ustavna odločba – neustavna sprememba zakona – kršitev materialnega prava – odprava upravnega akta
Revident v obravnavani zadevi nima položaja aktivnega družbenika, saj ni izpolnjen pogoj iz 1. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (pred novelo ZFPPIPP-A), ker revident ob izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije ni imel več položaja njenega družbenika. Ker revident ni aktivni družbenik izbrisane družbe, ni podan temelj za njegovo solidarno odgovornost za neplačane obveznosti, ki jih je imela izbrisana družba ob njenem prenehanju z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, zato tudi ni podlage za izdajo sklepa o izvršbi na revidentova denarna sredstva (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012).
davek od dohodkov iz drugih pogodbenih razmerij – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - zelo hude posledice – dokazno breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti zastavljeno konkretno in natančno, navesti je treba pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na pomembnost pravnega vprašanja; obrazložiti je treba, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; če tega ni, revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Če niso navedene konkretne posledice, ki za revidenta nastanejo zaradi izpodbijanega akta, oziroma ni pojasnjeno, zakaj so te posledice za revidenta zelo hude, revizija po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
ZDDPO člen 11, 12, 21. ZDoh člen 16, 16/1-1. ZDavP člen 114, 130.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – povračila stroškov v zvezi z delom – službeno potovanje – dnevnice – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Dnevnica je povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju. Službeno potovanje pa je le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi. Revidentkini delavci, ki so svoje delo ves čas opravljali v tujini, izven sedeža delodajalca oziroma njegovih poslovnih enot, niso bili na službeni poti, zato jim dnevnice ne pripadajo. Ker sredstva, ki so jim bila izplačana, niso dnevnice, za revidentko niso davčno upošteven odhodek (21. in 11. člen ZDDPO), pač pa so drug prejemek delavca iz delovnega razmerja zaposlenih delavcev v smislu 16. člena ZDoh, od katerega pa je treba plačati davek od osebnih prejemkov in prispevke za socialno varnost.