ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15. ZDDPO-1 člen 11. Slovenski računovodski standardi(2002)standard 21, 21-12.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dohodkov pravnih oseb – verodostojna knjigovodska listina – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – stroški drugih storitev – obrazloženost zahteve za opravo glavne obravnave
Odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO-1.
Revident zgolj s tem, da je v tožbi kot dokaz navedel zaslišanje dveh oseb, ni zadostil kriteriju, da mora biti zahteva za opravo glavne obravnave oziroma za izvajanje dokazov obrazložena. Revident bi namreč moral s stopnjo verjetnosti utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ne predstavlja odločitve o obveznosti stranke, zato ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da revidentka ni navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDDPO člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13-2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – davek od dobička pravnih oseb – vnaprej vračunani stroški – konkurenčna klavzula - pogodbena kazen – denarna kazen kot odhodek po ZDDPO
Denarne kazni iz druge alineje 13. člena ZDDPO, ki se ne štejejo med odhodke, so po presoji Vrhovnega sodišča vse denarne kazni, ne glede na to, na katerem pravnem področju je denarna kazen predpisana oziroma določena, in sicer na podlagi sodnih ali upravnih odločb ali na podlagi zakona ali pogodbe.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3, 20. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22-13.
dovoljena revi9zija - davek od dohodkov pravnih oseb – missing trader – verodostojna listina
Revidentkin ugovor, da iz obsežne prakse SEU izhaja, da davčne posledice poslovanja z missing traderjem zadenejo davčnega zavezanca lahko samo, če je za okoliščino, da posluje z missing traderjem, vedel oziroma mogel vedeti, revidentka pa niti ni vedela niti ni mogla vedeti, da gre pri družbi A. za missing traderja, saj je na ta pojav tožena stranka opozorila prvostopenjske davčne organe šele v letu 2008, torej po obravnavanem davčnem obdobju, po presoji sodišča glede na navedeno dejansko stanje ni utemeljen. Revidentka namreč prezre, da se stališča SEU (na katera se sicer sklicuje zgolj po vsebini, brez navedbe konkretnih zadev, v katerih so bila sprejeta oziroma upoštevana) nanašajo na predložitvene zadeve iz sporov glede pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost in da gre torej za drugo vrsto javne dajatve, kot je dajatev, obravnavana v tem upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 85, 85, 85/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 19, 19/5, 19/6, 33, 33/4, 34, 40, 40/1,40/2, 40/7-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 50, 50/3, 101, 101/1, 110, 110/3. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 4, 4/1, 17, 17/2, 22, 22/3-a. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – dejanska dobava blaga kot pogoj za odbitek – na računu naveden datum dobave ni resničen - – avansni račun – račun za prejeto predplačilo
Blago po spornem računu, izdanem decembra 2005, dejansko ni bilo dobavljeno in ni prišlo do izročitve blaga, zato tudi ni mogoče govoriti o prenosu lastninske pravice kot obdavčljivi transakciji po 4. členu ZDDV. Iz dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve tudi ne izhaja, da bi v tem primeru šlo za sklenitev pravnega posla brez dejanske izročitve oziroma dogovor o tem, da stroji in oprema ostajajo v posesti prenosnika (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 60. člena SPZ). Zato revident nima pravice do odbitka vstopnega DDV za nabavo blaga na podlagi prvega odstavka 40. člena ZDDV v davčnem obdobju december 2005. Po drugem in sedmem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka vstopnega DDV nastane šele z dobavo blaga in pridobitvijo računa (ki pa mora biti verodostojna listina) oziroma druge listine, ki vsebuje elemente računa iz 34. člena ZDDV.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost – obdavčljiva storitev – zamenjava storitev
Za obdavčitev ni bistveno, ali je bila sklenjena pogodba oziroma ali je bila sporazumno odpovedana, ampak je bistveno, ali so bile opravljene obdavčljive storitve, to je, ali je davčni zavezanec opravil promet storitev v smislu prvega odstavka 8. člena ZDDV, po katerem promet storitev pomeni opravljanje, opustitev oziroma dopustitev vsakega dejanja v okviru opravljanja dejavnosti, ki ni promet blaga v smislu 4., 5. in 6. člena tega zakona.
ZUS-1 člen 71, 71/2. ZDoh člen 2, 66, 75. ZDoh-1 člen 17, 124, 124/3, 141, 141/1. ZDavP-1 člen 113, 113/4. ZDavP-2 člen 3, 68, 68/5, 69, 89, 95, 95/1.
dovoljena revizija – dohodnina – vrednostni kriterij - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov – razlogi sodbe sodišča prve stopnje – obnova postopka – dohodek od premoženja - dohodek od obresti – ugotavljanje davčne osnove z oceno - obrestna mera – zamudne obresti
Dokončna odločba o odmeri dohodnine, ki ne vsebuje dohodkov, ki so predmet obravnavanega postopka, ne vpliva na postopek odmere akontacije dohodnine od davka od dohodkov od premoženja in akontacije dohodnine od davka od dohodkov od obresti, saj gre za dva ločena postopka.
Presoja Vrhovnega sodišča se omejuje zgolj na presojo pravilne uporabe materialnega prava, to je na obstoj pogojev za ugotavljanje davčne osnove z oceno ter na izbiro v ZDavP-2 določene metode za določitev verjetne davčne osnove. Posredna dejstva, na podlagi katerih davčni organ sklepa na verjeten obstoj davčne osnove in sam izračun davčne osnove, sodijo v okvir ugotavljanja dejanskega stanja, ki na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Iz določb 113. člena ZDavP-1 in 68. člena ZDavP-2 izhaja, da cenitev, ki omogoča ugotavljanje verjetne davčne osnove, predstavlja pravno podlago za izjemo od načela ugotavljanja materialne resnice v davčnih postopkih kot je določeno v 5. členu ZDavP-2.
Določbo petega odstavka 68. člena ZDavP-2 je treba razlagati tako, da se institut „povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov“ uporabi v primeru, če premoženja oziroma dohodkov, ki precej presegajo dohodke, ni mogoče razmejiti po posameznih koledarskih letih.
Glede na odločbo Ustavnega sodišča so obresti za ročnost za obveznosti, katerim je rok plačila potekel in ki so naložene po 1. 1. 2005, skladne z Ustavo RS.
Premoženje, ki ga tožnica zgolj v svojem imenu zasleduje z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj v pravdi, ne bi moglo služiti poplačilu (tudi drugih) stečajnih upnikov, niti ne bi moglo vplivati na (obstoj vzroka za) odpis konkretne davčne terjatve. Čim je tako, takšno premoženje ni kasneje najdeno premoženje v smislu 106. člena ZDavP-2, ki bi utemeljevalo vzpostavitev odpisane davčne terjatve.
ZDDPO člen 16, 16/2, 39. Slovenski računovodski standardi (SRS)standard I-1, I-21.
davki – dovoljena revizija - osnovna sredstva – vlaganja – amortizacija – priznanje solastnine – vpis v zemljiško knjigo – pogodba sposobna za vpis
Davčni zavezanec lahko amortizira le tiste stvari, ki imajo zanj naravo osnovnih sredstev po SRS. Lastništvo se dokazuje z vpisom v zemljiško knjigo oziroma listino, ki je lahko podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka – plačilo za storitev gradnje – sofinanciranje gradnje
Ker sporna plačila ne predstavljajo občinskega (koncedentovega) vložka v izgradnjo komunalnega omrežja, ampak plačilo za koncesijsko storitev izgradnje komunalnega omrežja, ki po ZDDV pomeni opravljanje obdavčljivega prometa storitev, v zadevi niti ni pomembno, iz katerega naslova je občina pridobila ta sredstva (npr. iz prispevkov občanov).
ZDavP člen 96, 102. ZDO člen 266. ZOR člen 312, 313.
dovoljena revizija – nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zamudne obresti – vrsti red vračunavanja plačil – zastaranje odmere in izterjave
Izračun višine obveznosti ne more biti predmet revizijske presoje, ker gre za dejansko vprašanje, zato se v reviziji lahko preizkuša le pravilnost uporabe materialnopravnih pravil, ki so bila uporabljena za izračun višine neporavnanih obveznosti, ter pravilnosti uporabe določb postopka v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 71, 71/2, 93, 93/1. ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-5. ZDoh-1 člen 6, 6-1, 6-4. ZPP člen 213, 339, 339/2-14. Konvencija med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje člen 4.
dovoljena revizija - dohodnina - pomembno pravno vprašanje - davčni rezident - dvojno obdavčenje - bilateralna pogodba - Avstrija - stalno prebivališče - navezne okoliščine - središče osebnih in ekonomskih interesov - sklicevanje na obrazložitev upravnih organov - razlogi sodbe sodišča prve stopnje - izvedba dokazov
Iz določb Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje izhaja, da je za presojo primera z mednarodnim elementom relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, ali obe državi osebo štejeta za davčnega rezidenta in kje ima oseba stalno bivališče.
Razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni oziroma so si med seboj v nasprotju, saj se je sodišče prve stopnje sklicevalo tako na razloge prvostopnega kakor tudi drugostopnega upravnega organa, ki pa se v zvezi z dejstvom, ali je imel revident v Republiki Avstriji stalno prebivališče in ali ga je Avstrija štela za rezidenta v davčne namene, razlikujejo, na kar je revident opozoril tudi v tožbenih navedbah, zato je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu. Od tega dejstva pa je odvisna pravilna uporaba materialnega prava.
ZDDPO-1 člen 19.a, 21, 21/1-9.a. ZDavP-1 člen 2, 2/4. ZUP člen 281, 281/1. ZUS-1 člen 25, 25/3, 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dohodkov pravnih oseb – vračilo neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – obdavčljivi prihodki
Ker je višina davka odvisna od višine davčne osnove in ne obratno, vračilo davka (zaradi nepravilno ugotovljene davčne osnove) ne more vplivati na višino davčne osnove (od katere bi moral biti davek že prvotno obračunan).
ZDoh člen 58, 58/1-1. ZOR člen 26. ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1.
dovoljena revizija – davek od dobička iz kapitala – prodaja nepremičnin – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu
Iz določbe prve alineje prvega odstavka 58. člena ZDoh izhaja, da je predmet obdavčitve dobiček, ki je bil dosežen s prodajo nepremičnin, prodaja pa se praviloma šteje za izvršeno s sklenitvijo pogodbe o nakupu oziroma prodaji nepremičnin. Ker je revident že s sklenitvijo Dogovora z dne 20. 5. 1999 tam navedene nepremičnine dejansko prodal in dosegel dobiček s prodajo, mu je bil utemeljeno na podlagi določbe 58. člena ZDoh odmerjen davek od dobička iz kapitala od prodaje nepremičnin.
ZDMV člen 11, 11/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodatno vrednost člen 401. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS)člen 33.
dovoljena revizija - davek na motorna vozila - vračilo davka - ZDMV in Šesta direktiva
Neutemeljena in nepravilna je tudi splošna revizijska trditev, da je ZDMV kot tak neskladen s predpisi EU in da tudi zato ne bi smel biti uporabljen. Iz več sodb SEU, med drugim tudi iz sodbe C-98/05 z dne 1. 6. 2006 namreč izhaja, da so države članice pri izvrševanju davčnih pristojnosti na področju obdavčitve motornih vozil svobodne, če pri tem spoštujejo pravo Skupnosti. Iz tega po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tudi po stališču SEU predpisi EU ne izključujejo možnosti nacionalne obdavčitve motornih vozil kot takšne.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15.
dovoljena revizija – davek od dohodkov iz dejavnosti – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Prvostopenjsko sodišče ni kršilo določbe prvega odstavka 20. člena ZUS-1, saj je odgovorilo na vse tožbene navedbe glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, zato ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 ni utemeljen.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/7.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odmera dohodnine - davek od dobička iz kapitala – enotna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča – odsvojitev nepremičnine – del nepremičnine - stroški investicije – osnova za davek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odgovor na postavljeno vprašanje, ali gredo zavezancu za davek od dobička iz kapitala pri znižanju davčne osnove tudi stroški, ki niso neposredno povezani s to nepremičnino oziroma gre za stroške v višjem deležu kot pa je delež posameznega dela glede na celoto, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Navedena sodna praksa je bila sicer sprejeta še ob veljavnosti predhodnih predpisov o dohodnini, vendar je aktualna zato, ker so določbe ZDoh-2, ki so podlaga za odločitev v obravnavanem primeru, po vsebini bistveno podobne prejšnjim. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
davek od dobička pravne osebe - neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti - povezanost prihodkov in odhodkov - izvajanje direktorskih poslov - prihodki fizične osebe
Ker iz listin ni razvidno, kakšne koristi naj bi revident imel od projekta in kdaj naj bi se koristi pojavile, davčni organ pravilno stroškov za projekt ni upošteval med davčno priznane odhodke.
Na podjetje ne more biti preneseno opravljanje direktorskih poslov.