dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – davčna olajšava – odločitev o pravici ali obveznosti – obstoj prakse Vrhovnega sodišča
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina davka od dobička pravnih oseb, ki ga je revidentka dolžna plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Upoštevaje trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila jasno in določno, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki naj bi kazale na njegovo pomembnost. Revidentka tudi ni izkazala neenotnosti sodne prakse sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja izpolnjevanja pogojev za priznavanje davčne olajšave za investicije v opredmetena osnovna sredstva na podlagi 39. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bistveno za odločitev v obravnavani zadevi, saj ni predložila kopije sodne odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, niti ne zatrjuje, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločalo.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZDavP-2 člen 135, 135/5.
upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep – sklep o uvedbi postopka – sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora – sklep o zavrženju pritožbe - kršitev ustavnih pravic zaradi odvzema pravice do pritožbe
V obravnavani zadevi je bila z izpodbijanim sklepom zavržena pritožba zoper sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta, to je odločanja o glavni stvari, ni bil obnovljen, ustavljen ali končan. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke, ampak bo o njenih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem postopku.
URS člen 14, 74. ZPP člen 339, 339/2-14. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11, 12, 31, 38. ZUS-1 člen 5, 83, 85, 92. ZGD člen 495, 495/1. Slovenski računovodski standardi (SRS 2002) standard 8, 8/16, 21, 21/7, 21/8, 21/12. Slovenski računovodski standardi (SRS 1993) standard 8. Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca člen 6.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb - holding - stroški odvetniških storitev - verodostojna listina - inšpekcijski pregled - pogodba po pavšalu - „pravnik družbe“ - specifikacija - dokaz z izvedencem - kršitev upravnega postopka - obresti - negativne tečajne razlike - krediti za pridobitev lastnega deleža - ustavna odločba - kapitalske postavke - kapitalska udeležba v drugih družbah - dvojno obdavčenje - dividende
Račun, na katerem je le navedba, da se zaračunavajo opravljene odvetniške storitve v posameznem mesecu v skladu s pogodbo, iz katere pa tudi ni z ničemer razvidno, katere odvetniške storitve so bile opravljene, ni verodostojna listina, ki bi bila v smislu določb SRS podlaga za davčno priznani odhodek.
Izplačilo deleža družbeniku ne predstavlja odhodka družbe, temveč se izplačila poslovnih deležev izstopajočim družbenikom odrazijo le preko kapitalskih postavk. Enako velja za stroške kredita, ki so revidentki v zvezi s tem nastali (obresti in negativne tečajne razlike), saj kot določa 12. člen ZDDPO, se med odhodke davčnega zavezanca vštevajo samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja te dejavnosti, oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov, česar pa nakup lastnega deleža ne predstavlja.
Stališče davčnega organa, da se revidentki ne priznajo odhodki iz naslova obresti in negativnih tečajnih razlik iz kreditov za nakup deležev v drugih družbah, je pravilno, saj se po 12. členu ZDDPO ne štejejo za odhodke odhodki, ki niso povezani z obdavčenimi prihodki, obravnavane prihodke pa je revidentka izvzela iz obračuna davka od dobička.
URS člen 2, 14, 22, 23, 74. ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 12, 18, 18/1.
dovoljena revizija - davki od dobička pravnih oseb – DDV – davki od osebnih prejemkov - zastopniške storitve – priključnina ISDN modula - neverodostojne listine – kršitev starih pravic
Če je v davčnem postopku ugotovljeno, da podjetje, s katerim naj bi revident posloval, ne obstoji, je brezpredmetno presojati račune, ki naj bi jih tako podjetje izstavilo.
Če je tuj davčni organ ugotovil, da tuja družba v svojih poslovnih knjigah nima evidentiranih določenih računov, ki naj bi jih izstavila ta tuja družba, obstaja utemeljen dvom v verodostojnost teh računov, s katerimi naše podjetje izkazuje odhodke.
Priključnina ISDN DECT strežnika in ISDN modula ima naravo investicije.
Revizija je dovoljena, ker izpodbijani del dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR, gre pa za obveznost, izraženo v denarju.
ZDDV določa obveznost obračunavanja DDV od vsakega prometa blaga in storitev, razen izjem, ki so izrecno določene. V tem primeru pa ne gre za tako izjemo, saj je revident od lastnika najel plovila in z njimi sklenil čarterske pogodbe, vendar pa ni sam izvajal prevoza potnikov ali druge komercialne oziroma ribiške ali industrijske dejavnosti, temveč je najete ladje dajal v podnajem oziroma podzakup. Zato za tako dejavnost oprostitev DDV po 31. člen ZDDV ni možna.
ZDDV-1 člen 67, 67/4. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih–Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) Direktiva sveta 2006/18/ES z dne 14. februarja 2006 o spremembah Direktive 77/388/EGS v zvezi z uporabo niżjih stopenj davka na dodano vrednost.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - odvzeta identifikacijska številka za DDV - zloraba sistema DDV - stališča SEU - Šesta direktiva
Po mnenju Vrhovnega sodišča revidentovega pravnega pojmovanja, da je za priznanje njegove pravice do odbitka vstopnega DDV v obravnavanem primeru izključnega pomena le, kaj je oziroma česa o prodajalcu ni mogel vedeti ob sklepanju posla, ne pa tudi, na podlagi kakšne listine je pravico do odbitka uveljavljal v postopku, ni mogoče sprejeti.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1. ZPP člen 339, 339/2-15. ZDDPO člen 11, 12. ZDDPO-2 člen 17, 17/6. Slovenski računovodski standardi (2001) standard 21-12, 22-13. Uredba komisije (ES) št. 240/96 z dne 31. januarja 1996 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije člen 10, 10/4.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno nepriznani odhodki – licenčnina za izkoriščanje znamke - verodostojna knjigovodska listina - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – veljavnost ZDDPO-2 - načelo zakonitosti – sklicevanje na navedbe
Poslovni odhodki morajo biti izkazani z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, sicer ne gre za davčno priznane odhodke na podlagi 11. člena ZDDPO. Če je bila s pogodbo pridobljena pravica do uporabe znamke za označevanje storitev, ki niso sodile v okvir revidentove registrirane dejavnosti, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da so odhodki iz naslova licenčnine za izkoriščanje znamke, davčno nepriznani odhodki na podlagi prvega in drugega odstavka 12. člena ZDDPO in 2. člena Pravilnika o davčno nepriznanih odhodkih davčnega zavezanca.
ZDoh člen 6, 13, 15, 63, 64, 72. ZUS-1 člen 5, 71, 75, 83, 85, 92.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij – dohodnina - zahtevek za vračilo davka – učinkovanje odločbe – nevročena odločba - najemnina za več let – drug prejemek – kršitev določb postopka – obrazložitev sodbe - izvedenec davčne stroke
V davčnem postopku pritožba ni suspenzivno pravno sredstvo (121. člen ZDavP-1 in 87. člen ZDavP-2), zato ni pravne podlage za vračilo plačanega davka v času, ko o pravnem sredstvu še ni odločeno z dokončnim upravnim aktom.
Stališče, da odločba, ki stranki ni bila vročena, ne obstaja, je skladno z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in je procesnopravno pravilno.
V okviru določanja davčne stopnje se uporabi povprečna davčna stopnja, pri izračunu katere se ne upoštevajo večletni dohodki v celoti, ampak le v višini dohodka leta, za katero se dohodnina odmerja.
ZUS-1 člen 2, 17, 36, 36/1-3, 36/1-4. ZDavP člen 120, 130.
pritožba – davek od osebnih prejemkov – dokončen upravni akt - dovoljenost tožbe – zavezanec za davek – tožnik v upravnem sporu - odprava odločbe – pravni pouk
Zakon o davčnem postopku – ZDavP v 130. členu določa, da davek od osebnih prejemkov; kadar je delodajalec oziroma izplačevalec osebnih prejemkov pravna oseba ali zasebnik, obračuna in plača izplačevalec teh prejemkov. Iz navedenega izhaja, da je delodajalec zavezan plačevati akontacije davka od osebnih prejemkov, zato pritožnik kot fizična oseba in zavezanec za plačilo dohodnine ne more biti stranka navedenega postopka (niti se postopka izdaje upravnega akta ni udeleževal kot stranski udeleženec) in zato tudi ne tožnik v upravnem sporu kot ga določa 17. člen ZUS-1.
Iz odločbe organa druge stopnje, ki jo pritožnik prilaga in se nanjo tudi sam sklicuje, izhaja, da je bila izpodbijana odločba v celoti odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek in odločanje. Na podlagi 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja. Ker izpodbijani akt zaradi odprave ne obstaja, nima teh značilnosti in ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je tako zavrženje tožbe utemeljeno tudi iz tega razloga.
Zavarovalno statistični standard 5 predstavlja kogentna pravila, ki so bila določena na podlagi in v okviru zakona, zato jih je bila revidentka pri oblikovanju davčnih odhodkov dolžna upoštevati.
ZDoh člen 64, 64-2, 66. OZ člen 290, 311, 373, 577. ZUS-1 člen 94, 94/1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb - davek od dohodkov iz premoženja – davek od obresti na posojila – davčna osnova za obdavčitev obresti - davek od osebnih prejemkov – pobot medsebojnih terjatev – pobot nezapadle terjatve - ugotavljanje osnove za obdavčitev obresti na posojila - zmotna uporaba materialnega prava – odmera stroškov
Glede na to, da je davčni organ sporazumni kompenzaciji medsebojnih obveznosti odrekel veljavnost na davčnopravnem področju zgolj iz razloga, ker določena terjatev ni bila zapadla, drugih razlogov, zakaj pobotanje na davčnopravnem področju ni upoštevno, pa ne navaja, je po presoji revizijskega sodišča napačno uporabil materialno pravo.
ZDoh člen 64. ZDavP člen 112, 114, 114/3, 174. ZDDPO člen 11. ZDDV člen 34, 40. ZUS-1 člen 5, 5/1, 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – davek od dobička pravnih oseb – tuja vlaganja – izstop tujega družbenika – nepriznani stroški – davek od dohodkov iz premoženja – razdelitvi dobička družbenikom – razpolaganje z dobičkom družbe - odpis obveznosti - davek na dodano vrednost – nepriznan odbitek vstopnega DDV – storitve poslovodenja – obseg inšpekcijskega pregleda
Če se ob izstopu iz domače pravne osebe tuja družba odpove vsem premoženjsko-pravnim zahtevkom do domače družbe, kot je tudi ta primer, je treba njene dotedanje vložke upoštevati kot prihodek domače pravne osebe v letu, v katerem je do odpovedi zahtevkom prišlo.
Ker sta družbenika s sklepom skupščine o odpisu obveznosti družbe do družbenikov že razpolagala z dobičkom, je s tem nastala obveznost za plačilo davka od dohodkov iz premoženja po 64. členu ZDoh. Na podlagi drugega odstavka 174. člena ZDavP je družba dolžna na dan, ko je bil sprejet sklep o odpovedi delu dobička v korist družbe, obračunati in plačati davek od dohodkov iz premoženja.
ZDDV člen 40, 40/1. ZDavP člen 15. ZPP člen 326. ZUS-1 člen 59, 59/2-2.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – fiktivni računi – neresničnost poslovnega dogodka – zaslišanje prič v davčnih postopkih – neprimeren dokaz - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Odbitek vstopnega DDV je dopusten le na podlagi računov in drugih verodostojnih listin, ki izkazujejo dobavo blaga oziroma opravo storitev, za katere se plača DDV. Ker v tem primeru sporni računi niso verodostojne listine, predpisani pogoji za odbitek DDV niso izpolnjeni, zato mora revident DDV plačati.
Odločanje v davčnih postopkih je v pretežni meri vezano na listinsko dokumentacijo, predvsem pa konkretne okoliščine obravnavanega primera, to je, da je spornih več kot 1000 računov, da je revident imel možnost predložiti listinske dokaze ter nenazadnje, da dokaznih predlogov ni konkretiziral do te mere, da bi se zaslišanja dejansko lahko izvedla, neizvedba predlaganih zaslišanj ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.
ZDDV-1 člen 62, 63, 67, 81, 84. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standardi SRS (2006) standard 21, 28-45.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – DDV – pogoji za odbijanje vstopnega DDV – verodostojna listina – račun – neplačeviti subjekt
Revizija je dovoljena zaradi vrednosti spora.
Ker revident razen 11 računov o odkupu sekundarnih surovin od treh družb, za katere ni sporno, da so neplačeviti subjekti, nima drugih verodostojnih listin, s katerimi bi izkazoval, da je sporne sekundarne surovine odtujil od družb, ki so mu izstavile račune, niso izpolnjeni pogoji za odbijanje vstopnega DDV. Izstavljeni račun še ni dokaz o tem, da bi bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena. Že zaradi pomanjkljive dokumentacije bi revident lahko podvomil v izpolnjevanje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
Revident bi moral in mogel vedeti, da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, pred odbijanjem vstopnega DDV bi se namreč moral prepričati, ali so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Da so omenjene družbe neplačeviti subjekti, bi lahko vedel, ker niso registrirane za opravljanje trgovine oziroma zbiranje sekundarnih surovin, za opravljanje dejavnosti v obsegu, ki jo izkazujejo računi, niso imele niti materialnih niti drugih možnosti, niso oddajale davčnih obračunov davčnim organom.
ZUS-1 člen 59, 59/2, 71, 71/2, 83, 83/2-1, 84, 84/2, 89. ZDDV člen 21, 21/11, 42, 42/1-1, 42/1-2. Šesta direktiva Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 20.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - popravek odbitka vstopnega DDV - potrjena prisilna poravnava - sprememba dejavnikov za izračun odbitka vstopnega DDV
Po 2. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV se mora odbitek vstopnega DDV, ki ga je davčni zavezanec izvršil v skladu z ZDDV, ustrezno popraviti, če se pri davčnem obračunu izkaže, da so se spremenili dejavniki za izračun odbitka vstopnega DDV. Med take dejavnike po enajstem odstavku 21. člena ZDDV sodi tudi znižanje vrednosti terjatev po pravnomočnem sklepu o prisilni poravnavi. Revident je v postopku prisilne poravnave dosegel dogovor o 20 % poplačilu dolga, zato osnovo za odbitek postopnega DDV lahko predstavljajo le zneski (po računih), ki jih je revident v skladu s sklenjeno prisilno poravnavo dolžan plačati upnikom.
ZDavP-1 člen 15, 27. ZDDPO člen 7, 8, 9. 11, 12. ZGD člen 51. ZUS-1 člen 71, 71/2. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb – verodostojna listina - izkazanost nakupa pogonskega goriva za službene namene - amortizacija za vozila, za katera ni izkazana uporaba za službene namene – zastopniške provizije za neobstoječo družbo – davčno priznan odhodek – plačilo za storitev tuje družbe – odpis dolga – stroški preteklih let – sklicevanje na sodbo SES – opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov – pavšalno zatrjevane kršitve Ustave - zmotna uporaba materialnega prava – obseg sodnega preizkusa materialnopravne pravilnosti sodbe
Kot davčno priznan odhodek se upošteva le tisti odhodek, ki je poslovno potreben in je izkazan z verodostojnimi listinami, kar pa niso zgolj računi za nakup goriva in prav tako ne stroški amortizacije, če ni izkazano, da se sredstvo, za katerega se amortizacija obračunava, uporablja za poslovne namene. Kot davčno priznani odhodek ni mogoče šteti plačila za storitve tuje družbe, ki v matični državi ni registrirana v tam predpisanih registrih. Odpis dolga se davčno prizna le, če je v listinah izkazano, da je upnik – davčni zavezanec storil vse, da bi bil dolg poplačan.
URS člen 2, 155. ZDavP-2 člen 99, 99/1, 418, 418/1. ZUS-1 člen 7, 7/2.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - vračilo davka – zamudne obresti – retroaktivna uporaba zakona
Ker se prehodna določba prvega odstavka 418. člena ZDavP-2 nanaša na vse določbe zakona, tudi na materialnopravne, revident nima prav, ko meni, da bi morali biti glede njegovih upravičenj do obresti uporabljeni zakoni, ki so veljali v času nastanka upravičenja do vračila preveč plačanih davkov, prispevkov oziroma zamudnih obresti (to je v letu 2004), glede obrestne mere pa v času, relevantnem za izračun zamudnih obresti.
SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZDDV člen 3, 3-1, 4, 4/1, 4/2-4. PZDDV člen 7, 7/1, 7/2.
dovoljena revizija – davek na dodano vrednost – soinvestitorstvo - gradnja na tujem zemljišču – stvarni vložek v osnovni kapital drugega davčnega zavezanca – promet blaga – odločilni razlogi izpodbijane sodbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker je prvostopenjsko sodišče pri presoji, ali je bil revidentki DDV utemeljeno odmerjen, revidentkina ravnanja v določenem delu presojalo z vidika stvarnopravnih pravil, v določenem delu pa je ta pravila zanemarilo, so po presoji revizijskega sodišča nosilni razlogi izpodbijane sodbe nejasni oziroma med seboj v nasprotju, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu, zaradi katere je treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.
URS člen 147. ZDoh člen 63, 64, 65, 75. ZDavP-1 člen 7, 407, 407/2. OZ člen 50. ZGD člen 404, 439, 459. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – davek od dohodka iz premoženja – sklep družbenika – enoosebna družba – pomembno pravno vprašanje - vprašanje opredeljeno na načelni ravni
Presoja Vrhovnega sodišča glede uporabe pravne podlage, ki v obravnavanem primeru ne bi vplivala na odločitev in je navedena kot „obiter dictum“, ni pomembno pravno vprašanje.
Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.
ZDDV člen 71. ZDDPO člen 12. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - davek od dobička pravnih oseb – davčno priznani stroški – DDV - gradnja objekta, začeta pred sistemom DDV in dokončana v sistemu DDV – vrednost investicije v gradbeni objekt – opredelitev revizijskih ugovorov
Če je bila gradnja objekta začeta pred 30. 6. 1999, ko se je začel obračunavati DDV, se davčna osnova investitorja po ZDDV zmanjša za vrednost gradbenih storitev, ki so bile na teh objektih ali delih objektov opravljena do 30. 6. 1999, davčna obveznost investitorja pa za znesek plačanega davka od prometa nepremičnin, in sicer v sorazmernem delu glede na vrednost opravljenih storitev do 30. 6. 1999.
Vrednost investicije v gradbeni objekt predstavljajo vsi stroški, ki nastajajo v zvezi z realizacijo projekta, in sicer od začetka do zaključka projekta (strošek komunalno opremljenega zemljišča, projektiranje, inženiring, nadzor itd.).
Stroški, ki so revidentu nastali v zvezi s stanovanji, potem ko so bila ta že prodana in izročena kupcu, ne glede na sklenjene anekse in dogovore, ne morejo biti posledica opravljanja njegove dejavnosti.
Ker je predmet revizije sodba sodišča prve stopnje, je v reviziji treba argumente, ki naj bi jo utemeljili, vselej jasno in opredeljeno ter samostojno navesti.