dovoljenost revizije – obresti od vrnjenih zamudnih obresti - trditveno in dokazno breme - vrednost spornega predmeta ni izkazana
Trditveno in dokazno breme je tudi v primeru vrednostnega razloga za dovoljenost revizije na strani revidenta, zato revizijsko sodišče ni dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati, kakšna je sporna vrednost, razen kolikor lahko že z vpogledom v sodni spis ugotovi, da vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta očitno presega mejni znesek 20.000 EUR.
ZDoh člen 19, 19/1-3. ZDR člen 99, 109. ZDR (1990) člen 35, 36d.
odpravnina - dovoljena revizija - dokup zavarovalne dobe - drugi prejemki iz delovnega razmerja - vštevanje v davčno osnovo
Davčni predpis, ki se sklicuje na predpise z drugega pravnega področja, je treba razlagati glede na stanje oziroma spremembe teh predpisov (z drugega področja).
davek na dodano vrednost (DDV) - gradnja in prodaja trgovskega centra - del zemljišč kot osnovna sredstva samostojnega podjetnika - del zemljišč v lasti samostojnega podjetnika kot fizične osebe - DDV obračunan za vsa zemljišča
Revident je na podlagi prvega odstavka 13. člena ZDDV davčni zavezanec. Poslovno trgovski center je zgradil in prodal v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Ni sporno, da poslovno trgovski center stoji tudi na dveh zemljiščih, ki ju revident kot fizična oseba ni prenesel med osnovna sredstva s.p. Vendar to dejstvo ne more vplivati na drugačen davčni režim pri prodaji spornih dveh zemljišč. Obe zemljišči sta bili namreč nujen pogoj za izgradnjo trgovsko poslovnega centra in brez teh dveh zemljišč revident ne bi mogel v okviru opravljanja dejavnosti izvesti gradnje v obsegu, kot jo je. Zato v primeru, kot je obravnavani, z davčnega vidika ni pravno pomembno, da revident spornih zemljišč ni evidentiral v svojih sredstvih. V obravnavanem primeru gre zato pri prodaji spornih dveh zemljišč za obdavčljivo transakcijo v smislu 4. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 33, 33/6. ZDDV-1 člen 40, 40/2, 63, 63/1, 67, 81, 81/2, 84. ZDavP-1 člen 95, 95/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 87. Šesta direktiva z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 5, 5/4-c, 6, 6/2-c, 17, 17/2-a, 22, 22/3-a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
Okoliščine, v katerih je revident sklenil posel z neplačujočimi družbami, dejstvo, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi potrjevala poslovni odnos, sodelovanje zatrjevanega posrednika, ki ni bil zaposlen pri neplačujočih družbah niti pri revidentu, po presoji revizijskega sodišča pokaže, da bi se revident, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri utaji DDV.
neupravičena pridobitev – plačilo nedolga – vrnitev neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost (DDV) – razmerje okoriščenca do države – zmota o obstoju obveznosti po računu – pravila vračanja – privolitev v prikrajšanje – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V načelu ni izključeno, da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja. Obstoj konkretne in dokončne davčne obremenitve iz razmerja davčnega zavezanca do države se tako lahko izpostavi kot predhodno vprašanje, pomembno za opredelitev konkretnega okoriščenja, ki je predpostavka neupravičene pridobitve.
dovoljenost revizije – novo pooblastilo – datum pooblastila
V obravnavani zadevi je odvetnik vloženi reviziji sicer priložil pooblastilo za zastopanje, vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča to ni novo v smislu ZPP, saj je na njem datum 27. 10. 2010, iz povratnice v spisu pa izhaja, da je odvetnik za tožečo stranko sodbo sodišča prve stopnje prejel 29. 11. 2010.
vračilo davka – zamudne obresti – obrestna mera – kasnejši zakon - prehodne določbe – dovoljena revizija – jezikovna razlaga zakona – vračanje neutemeljeno plačanih davčnih dajatev – neobrestovana vrnitev neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – zmotna uporaba materialnega prava
Revident meni, da gre pri določbah vsakokratnega zakona o davčnem postopku, ki urejajo vprašanje obrestne mere zamudnih obresti, za materialnopravne določbe, v katere procesni zakon (ZDavP-2) ne more retroaktivno poseči in zato uporaba 96. člena na podlagi tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 v njegovem primeru ni dopustna. Vrhovno sodišče se sicer strinja, da jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 lahko pripelje do stališča, ki ga zagovarja revident. Toda jezikovna razlaga te določbe ni ustrezna, kajti ni pravnosistemskega razloga, da se v zadevah, o katerih se v času veljavnosti ZDavP-2 ponovno odloča (tretji odstavek 418. člena), določbe tega zakona ne bi uporabljale enako kot v primerih, ko se v postopku, v katerem pred uveljavitvijo zakona še ni bilo odločeno (prvi odstavek istega člena).
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013245
ZUS-1 člen 9, 28, 28/1, 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZUP člen 213, 213/1, 42, 43. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
pritožba – pravočasnost - pravni interes – občina – položaj stranke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Z izpodbijano odločbo ni bilo poseženo v pritožničino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku vračila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v tem postopku ne varuje svojega pravnega interesa. V obravnavanem primeru ne gre za spor o zakonitosti pritožničinega Odloka in sodišče s svojo odločitvijo ni poseglo v njegovo veljavnost (ga razveljavilo), ampak za postopek presoje zakonitosti konkretnega upravnega akta, s katerim se je zavrglo priznanje lastnosti stranke v postopku vračila nadomestila (tretji osebi, v kateri pa določen člen Odloka (na podlagi razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-157/02-10 z dne 4. 12. 2003) ni bil uporabljen, torej gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava v postopku odmere nadomestila).
UPRAVNI SPOR – DAVKI – UPRAVNI POSTOPEK – LOKALNA SAMOUPRAVA
VS1013251
URS člen 125. ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZSZ člen 62. ZS člen 33. ZUP člen 42, 43, 213, 213/1. ZFO člen 22. ZFO-1 člen 36. ZDavP-2 člen 403, 404. ZLS člen 93.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – občina kot stranka v postopku
Z izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni bilo poseženo v revidentkino pravico ali pravno korist, saj ji noben izmed veljavnih predpisov ne daje statusa stranke ali kakšne posebne pravice za sodelovanje v posameznem postopku odmere in vračila nadomestila, v tem postopku pa tudi ne varuje svojega pravnega interesa, kot je bilo že pojasnjeno, temveč le dejanski interes, to je pridobiti čim več sredstev v občinski proračun. Čeprav sta drugostopni organ in sodišče prve stopnje v tem postopku revidentki priznala pravni interes za sodelovanje v postopku odmere in vračila nadomestila, to dejstvo ne spreminja stališča Vrhovnega sodišča, ki ga je to zavzelo v dosedanji upravnosodni praksi, in tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.
URS člen 14, 14/2, 125. ZUS-1 člen 20, 20/2, 75, 75/3, 85, 85/1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova gorica člen 10.
Ker se sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru glede neskladja določb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica z načelom enakosti po drugem odstavku 14. člena Ustave RS, ni vsebinsko opredelilo do spornega vprašanja normativne različnosti v obremenitvi posameznih zavezancev, ki mora biti v razumnem sorazmerju z različnostjo dejanskih položajev (preizkus razumnosti), izpodbijane sodbe ni mogoče ustrezno preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – inšpekcijski pregled – davek na dodano vrednost – zmanjšanje davčne izgube – davčna osnova
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti, izraženi v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici: do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih), ali pri obveznosti: plačati določen znesek. Ker višina DDV, ki ga je revident dolžan plačati, ne presega 20.000 EUR, navedeni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Višina davčne osnove, od katere se davek odmerja, ni pravno relevantna okoliščina v smislu določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDavP-2 člen 99, 99/1, 125, 125/3, 126, 126/3, 418, 418/1, 418/2. ZUS-1 člen 83, 83/2-1.
dovoljena revizija – vračilo preveč plačanega davka – zastaranje pravice do vračila preveč plačanega davka – obresti od preveč plačanega davka
Obresti od dne preplačila davka davčnemu zavezancu pripadajo le, če je davek preplačal na podlagi odločbe davčnega organa, ne pripadajo pa mu, če davčno obveznost izračuna sam (samoobdavčitev) oziroma zanj to stori izplačevalec dohodka (obračun davčnega odtegljaja oziroma obračun davka po odbitku).
ZUS člen 83, 83/2, 83/2-1. ZOR člen 51, 66. ZDDPO člen 39, 39/1.
revizija – dovoljena revizija po vrednostnem pogoju – davek od dobička pravnih oseb – nepriznana investicijska olajšava - navidezen pravni posel – učinek na davčnem področju - neupravičenost do davčne olajšave – revizija kot samostojno pravno sredstvo – nemožnost sklicevanja na navedbe v upravnem postopku in upravnem sporu – ugovor bistvene kršitve pravil postopka
Ker je šlo v obravnavani zadevi za navidezen pravni posel, ki nima učinkov niti na davčnem niti na civilnem področju, revident ni upravičen do davčne olajšave
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Sporazum med SFRJ in Italijansko republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 15, 16.
davek od dohodkov iz zaposlitve – oprostitev plačila davka na podlagi mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnemu obdavčevanju (Italija) – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - plačila direktorjem, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član uprave družbe, ki je rezident druge države pogodbenice - vzorčni sporazum OECD
Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če je vsebina določb mednarodne pogodbe jasna in določna ter za njeno razumevanje dodatna razlaga ni potrebna.
dovoljenost revizije – zavrženje - zelo hude posledice – obnova postopka odmere davka od dohodkov iz dejavnosti – zavrženje predloga za obnovo postopka – posledice, ki se nanašajo na odločitev, ki ni predmet tega upravnega spora
Zelo hude posledice, ki jih navaja revident, niso posledica izpodbijane odločitve, saj se nanašajo na pravnomočne odločitve, ki niso predmet tega upravnega spora. Zato revident z njimi v obravnavani zadevi ne more izkazati pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 75, 75/1, 85, 85/1. ZUP člen 251. ZGD člen 250, 250/1, 264, 264/4. ZDoh člen 15, 16. ZDoh-1 člen 23, 23/3. ZDavP člen 114, 114/3, 118, 119.
dovoljena revizija – vrednostni kriterij - dohodnina – poslovodja – dvojna obdavčitev - korporacijsko razmerje – zavrnitev tožbe iz drugih razlogov - presoja upravnega postopka - obrutenje – tožbena novota v revizijskem postopku
Član uprave je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZGD lahko le fizična oseba in tako član uprave ne more biti pravna oseba. Podlago za imenovanje članov in predsednika uprave predstavlja veljaven sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana oziroma predsednika uprave (prvi odstavek 250. člena ZGD). Po presoji Vrhovnega sodišča je vsako plačilo, ki ga prejme član uprave zaradi opravljanja svoje funkcije, brez dvoma njegov osebni prejemek po 15. členu ZDoh, ne glede na to, ali mu je nakazan neposredno ali preko druge (fizične ali pravne) osebe, kajti funkcijo lahko opravlja le on sam in plačila za opravljanje te funkcije pripadajo njemu osebno. Med članom uprave in družbo, v kateri se opravlja poslovodne storitve, je obstajalo korporacijskopravno razmerje, na podlagi katerega je članu uprave neposredno pripadalo plačilo, ki pa mu sicer ni bilo neposredno nakazano.
dovoljena revizija – trošarine – nezakonita sprostitev trošarinskega blaga v porabo – kupec nezakonito vnesenega blaga - dobra vera pridobitelja – fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti v zvezi s trošarinskimi izdelki – trošarinski izdelki za opravljanje dejavnosti – trošarinski izdelki za osebne potrebe
„Fizična oseba, ki opravlja dejavnost v zvezi s trošarinskimi izdelki“ v smislu prvega odstavka 16. člena ZTro je vsaka oseba, ki pridobi trošarinske izdelke, ki niso namenjeni zgolj zadovoljevanju njenih osebnih potreb.
ZTro člen 16, 16/1-3, 17, 17/2-6, 17/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 93, 93/1. Direktiva Sveta (ES) o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov, št. 12/1992 z dne 25. 2. 1992 (Direktiva Sveta 92/12/EGS) člen 6, 6/1, 6/2, 7, 7/3, 15, 15/3, 20, 20/1.
dovoljena revizija -vrednostni kriterij - trošarine - nezakonit vnos trošarinskega blaga - zavezanec za plačilo trošarine - kupec nezakonito vnesenega blaga - solidarna odgovornost - dobra vera - skladnost zakona z direktivo - načelo sorazmernosti - jamčevanje za pravilnost gibanja trošarinskih izdelkov
Ko je gibanje trošarinskih izdelkov končano in izdelki prispejo v namembno državo članico, odgovornost oseb, ki jamčijo za pravilnost gibanja trošarinskih izdelkov, preneha.
davčna izvršba – ugovor tretjega – dovoljenost revizije - vrednostni kriterij – pomembno pravno vprašanje – odstop od sodne prakse – zelo hude posledice
Pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, če pravica oziroma obveznost stranke v izpodbijanem delu upravnega akta ni izražena v denarni vrednosti.
Pravna vprašanja, ki so postavljena le na splošni ravni, brez navedbe, katero konkretno pravno pravilo naj bi bilo prekršeno in ni opisan njihov pomen za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.