CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00013073
OZ člen 619, 626. ZEN člen 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 22, 22/2.
spor majhne vrednosti - obnova meje v naravi - podjemna pogodba - zemljiški kataster - geodetska storitev - označitev meje v naravi - izročitev dela - plačilo računa - zastaranje - začetek teka zastaranja
Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo pravnega posla. Storitev tožeče stranke (označitev meje v naravi) je bila opravljena, ko je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZEN izdelano tehnično poročilo posredovala tožencu in pristojni geodetski upravi.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Glede na obsežnost mnenja in njegovo zahtevnost, saj je v mnenju podroben tehnični opis in analiza nepremičnine, analiza trga nepremičnin, primerjalne vrednosti zemljišč za gradnjo stavb, za kmetijska zemljišča in za gozdna zemljišča, tržna ocena vrednosti zemljišča in odškodnine ter številne preglednice, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013809
KZ-1 člen 191. ZKP-UPB8 člen 355, 355/2.
nasilje v družini - ugotavljanje dejanskega stanja - posredna priča
Za kazniva dejanja, ki so storjena v družinski skupnosti, je značilno, da neposrednih prič praviloma ni na voljo, še manj pa takih, ki bi bile povsem neprizadete oziroma nepristranske. Kadar psihofizično nasilje ne privede do takih poškodb, da bi žrtev potrebovala zdravstveno pomoč, potem razumljivo tudi drugih materialnih dokazov v tej smeri ni na voljo. Prav zato je ugotavljanje dejanskega stanja toliko bolj težavnejše kot sicer ter podvrženo tudi oceni izpovedb posrednih prič, ki pa lahko povedo le o tem, kar so slišale ali izvedele od neposrednih udeležencev. Na podlagi vseh razpoložljivih dokazov mora nato sodišče te dokaze oceniti tako same zase kot v zvezi z ostalimi dokazi ter nato zaključiti, ali nudijo zadostno podlago za potrditev obtožbenih navedb.
sankcija za neplačilo sodne takse - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo
Sodna taksa se ne plača za vloženo pritožbo zoper sklep, s katerim je odločeno, da se pritožba šteje za umaknjeno.
Nasprotna razlaga bi lahko pripeljala do situacije, ko bi neplačilo sodne takse za pritožbo vedno znova terjalo izdajo novega sklepa o domnevi umika pritožbe, ki bi ga bilo ponovno mogoče izpodbijati z novo pritožbo.
najemna pogodba po ZPSPP - izpraznitveni nalog - poslovni prostor - krivdni razlogi (neplačevanje najemnine) - odstopna izjava zaradi neizpolnitve pogodbe
Ker so bili ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora izpolnjeni pogoji za odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov, je prvostopenjsko sodišče pravilno izdalo nalog za izpraznitev. Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo, je zmotno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025030
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1, 160/4. ZKP člen 299, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - dokaz resnice - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazna ocena - odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje se do obširnega zagovora obdolženca ni opredelilo, kot tudi ne do vsebine predloženih listin, iz katerih smiselno izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi bile lahko pravno relevantne za presojo t. i. dokaza resnice. V tem delu je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in tudi sodba mina razlogov o odločilnih dejstvih, zato je bila na mestu razveljavitev.
nasprotje med ralogi sodbe in listino - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi
Ker pritožba ne pove ničesar o tem, katero dejstvo naj bi bilo in iz katere listine naj bi bilo dejstvo napačno preneseno v obrazložitev izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pa tega ne ugotavlja po uradni dolžnosti, je očitek o storjeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nekonkretiziran in zato neutemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015624
URS člen 15, 22, 34, 35.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/2, 371, 371/1-8.. KZ-1-UPB2 člen 174, 174/1.
nedovoljen dokaz - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kolizija ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - podrejen položaj - spolno dejanje
Pritožnik pa ima prav in pritožbeno sodišče pritrjuje njegovim razlogom, da določena ravnanja, ki jih je pritožbeno sodišče izpustilo iz opisa kaznivega dejanja, ne predstavljajo spolnih dejanj v smislu prvega odstavka 174. člena KZ-1 (siljenje gledati spletne strani s spolno vsebino, razkazovanje spolnega uda, nagovarjanje k spolnim uslugam, pošiljanje slike spolnega uda na mobilni telefon oškodovanke, izsiljevanje objemov in poljubov). Pravica do zasebnosti oziroma do lastnega glasu se konča samo takrat in tam, ko se sreča z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je pravica do zasebnosti omejena z drugo ustavno varovano pravico, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti, pri čemer je bil poseg prikritega zvočnega snemanja vsekakor v razumnem sorazmerju s ciljem, zato taka kršitev ni bila protipravna. Posnetek je nastal z namenom, da oškodovankin mož preveri oziroma ugotovi, kaj se z ženo dogaja, posledično pa, da jo zaščiti, saj kot je pojasnil sam, je snemalno napravo vstavil v ženino torbico zato, ker je zaradi njenega dlje trajajočega neobičajnega obnašanja sumil, da je nekaj narobe in ne zaradi ljubosumja kot drugače od sodišča prve stopnje ocenjuje pritožnik
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - premoženjska škoda - nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delna invalidnost - invalidnina za telesno okvaro - prepoved povratne veljave pravnih aktov - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Spremenjene določbe posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar tožena stranka pred uveljavitvijo spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje) ni bila predvidljiva in tožena stranka s spremembo ni mogla vnaprej računati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00012512
OZ člen 347, 352, 353, 353/1, 357, 357/5, 965, 965/1.. ZOZP člen 18, 18/1.. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska terjatev - obvezna zavarovanja v prometu - tožbeni zahtevek ZPIZ - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - višina škode - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Že sama dikcija prvega odstavka 18. člena ZOZP predpostavlja, da bi poškodovanec ostal neprekinjeno v obveznem zavarovanju in plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vse dokler ne bi izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Izvedenec v svojih pojasnilih in odgovorih na pripombe tožene stranke ni bil prepričljiv in se glede na način njegove argumentacije metode dela in izračuna škode poraja utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Izvedenec je tako neprepričljivo zavrnil pripombe tožene stranke,ki so strokovne narave in na katere sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ne more odgovoriti. Izvedenec bi moral pojasniti metode ter pravila znanosti in stroke, na podlagi katerih je podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, zlasti ob dejstvu, da je v dopolnitvi mnenja uporabil drugačno metodo izračuna škode kot v izvedenskem mnenju. Le na ta način bi bilo mogoče preveriti kakovost in prepričljivost podanih ugotovitev. Ker slednjega v ustni dopolnitvi mnenja ni naredil, njegovo mnenje težko ocenimo kot prepričljivo in strokovno dovolj argumentirano.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Izpodbijanje dejanskih ugotovitev v postopku o sporu majhne vrednosti, ni dopustno, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, ki izpodbijajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ne opredeljuje.
umik pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Obravnavana kazenska zadeva je prispela na višje sodišče dne 16. 5. 2018. Še pred njeno obravnavo, je zagovornik obdolženega dne 30. 5. 2018 sodišču poslal pisni umik pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 14505/2018 z dne 11. 4. 2018. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče skladno z določilom člena 390 ZKP pritožbo zagovornika obdolženca zoper navedeno sodbo zavrglo kot nedovoljeno.
prikriti preiskovalni ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - rok za začetek kazenskega pregona - avtentična razlaga zakona - načelo delitve oblasti - vezanost sodnika na ustavo in zakon - ustavna odločba - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017.
Ustavno sodišče je v točki 26 citirane odločbe zapisalo, da je ravnanje z izsledki, pridobljenimi s PPU, ki ga ureja četrti odstavek 153. člena ZKP, treba razlagati tako, da mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja teh PPU: (a) ali z ustreznim aktom začeti kazenski pregon, pri čemer izsledke PPU, ki so še v njegovi posesti, pošlje preiskovalnemu sodniku (ali senatu, ki preizkuša neposredno obtožnico, oziroma sodniku posamezniku, ki odloča o obtožnem predlogu) po določbah, ki urejajo vlaganje ustreznih aktov tožilca, ali (b) izjaviti, da ne bo začel kazenskega pregona, oziroma (c) dopustiti, da se dveletni rok izteče brez take izjave oziroma začetka kazenskega pregona. Navedlo je še, da iz določb ZKP ne izhaja razlaga, da za hrambo izsledkov PPU po izteku roka dveh let od konca njihovega izvajanja zadošča "gola izjava" državnega tožilca znotraj dveletnega roka, da bo začel pregon zoper osumljenca. Taka razlaga bi namreč osumljence dejansko spravljala v arbitrarno negotovost glede bodoče odločitve državnega tožilca o kazenskem pregonu.
Avtentična razlaga zakona namreč za sodišča ni zavezujoča, o čemer se je že izrekla tako sodna praksa kot pravna teorija. V skladu z določbo 125. člena Ustave je sodnik vezan na Ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Omenjena je le v Poslovniku Državnega zbora, ki določa le postopek njenega sprejema, ne opredeljuje pa niti njenega pomena niti njenih pravnih učinkov. Nezavezujoča narava avtentične razlage izhaja tudi iz ustavnega načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), po katerem je zakonodajalec pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku.
Ob takšnem stanju zadeve, je zato po oceni pritožbenega sodišča nujno potrebna razlaga določb četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP v skladu z zavezujočo razlago Ustavnega sodišča v odločbi z dne 24. 3. 2017, saj so za razliko od avtentične razlage, odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
V skladu z ustaljeno sodno prakso in obstoječo pravno teorijo ni dvoma, kaj pomeni ustrezen akt za začetek kazenskega pregona.
S tem, ko je sodišče prve stopnje za podredni zahtevek tožniku naložilo v plačilo tretjino zneska sodne takse, ki bi jo dolgoval, če bi bil podredni zahtevek postavljen kot primarni, je pravilno uporabilo tretji odstavek 18. člena ZST-1.
OZ člen 569. ZPP člen 8, 82, 82/5, 212. ZOdv člen 17, 17/5.
posojilna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Ker je bila tožnica stroškov za začasnega zastopnika oproščena, njen tožbeni zahtevek pa je bil zavrnjen, bo ta strošek nazadnje bremenil proračun. To pomeni, da je toženčeva začasna zastopnica glede na izid pravde sicer upravičena do povračila stroškov za zastopanje toženca, vendar ji njihovega plačila ne dolguje tožnica, ampak ga bo izvršilo sodišče iz v ta namen predvidenih sredstev.
ZPIZ-2 člen 129, 129-5.. ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3.
pokojninska doba - zavarovalna doba - delo na kmetiji
V pokojninsko dobo se kot zavarovalna doba všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in v zavarovanju. To pomeni, da se določeno obdobje v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba lahko všteje samo pod pogojema, torej če je dokazano, da je bil zavarovanec na delu oziroma v delovnem razmerju s polnim delovnim časom in da je bil na tej podlagi tudi zavarovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012063
SPZ člen 228, 244, 244/1, 247, 247/1. OZ člen 3, 86, 86/1. ZZZDR člen 2. ZPP člen 213.
izpraznitev stanovanja - osebna služnost stanovanja - služnostni upravičenec - osebna služnost rabe - družinski člani - numerus clausus stvarnih pravic - prosto urejanje obligacijskih razmerij - zavrnitev dokaznih predlogov
Število osebnih služnosti je omejeno (228. člen SPZ), zato stranke ne morejo poljubno oblikovati novih osebnih služnosti, ki bi imele naravo stvarnih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011903
OZ člen 126, 190, 191. ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115.
poslovni prostor - najemna pogodba - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - stroški obratovanja - odgovornost najemnika za plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - pasivna legitimacija najemnika - obveznost lastnika - neupravičena obogatitev - izdatek za drugega - verzija - pogodba v korist tretjega
SPZ kot zavezanca za plačilo stroškov uporabe, upravljanja in drugih bremen, ki se nanašajo na celo stvar, določa solastnike v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev (primerjaj 68. in 115. člen SPZ) oziroma v konkretnem primeru lastnika in ne najemnika. Nesporno je, da toženec ni lastnik poslovnega prostora, pač pa le najemnik oziroma dejanski uporabnik prostora. V postopku na prvi stopnji je bilo sicer ugotovljeno, da sta se najemnik, tj. toženec in lastnik sporne nepremičnine v Pogodbi o najemu poslovnih prostorov z dne 11. 2. 2016 (Najemna pogodba) dogovorila, da stroški obratovanja bremenijo najemnika (9. in 10. Najemne pogodbe). Vendar navedena pogodba ureja le razmerje med najemnikom in lastnikom, določa njune medsebojne pravice in obveznosti (inter partes), ne ureja pa razmerja oz. obveznosti najemnika do upravnika oz. tretjih oseb.
Posledično tudi ne drži stališče tožeče stranke, da naj bi šlo pri sklepanju Najemne pogodbe za pogodbo v korist tretjega (126. člen OZ). Korist tretjega se namreč kaže v pridobitvi lastne in neposredne pravice tretjega zahtevati od dolžnika izpolnitev pogodbe, za kar pa v konkretnem primeru ne gre, saj sta najemnik in najemodajalec zgolj dogovorila, da je obveznost plačati stroške obratovanja na najemniku ter določila način plačevanja le-teh.
Določilo 19. člena ZPSPP ureja le relativno razmerje med najemodajalcem in najemnikom. Ne nanaša pa se na razmerje med upravnikom (kadar ni najemodajalec) in najemnikom. Zato ne predstavlja pravne podlage, na kateri bi upravnik smel vtoževati stroške upravljanja, obratovanja in vzdrževanja neposredno od najemnika poslovnega prostora.
Pri neupravičeni pridobitvi na podlagi 190. člena OZ se zahteva, da je stranka, ki je plačala dolg, menila, da izpolnjuje svoj dolg oziroma, če je vedela, da ni dolžna plačati, bi si za uspešno uveljavljanje vračila morala pridržati pravico zahtevati nazaj (191. člen OZ). Iz okoliščin v predmetnem gospodarskem sporu pa izhaja, da je tožeča stranka plačala dolg, za katerega je vedela, da ni njen. Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka na podlagi 197. člen OZ (izdatek za drugega) pa bi morala izkazati, da je bila tožena stranka, za katero je tožeča stranka potrošila svoja sredstva, to obveznost dolžna izpolniti na podlagi zakona.
postopek prisilne likvidacije - prenehanje družbe - komanditna družba - prenehanje komanditne družbe - smiselna uporaba določb o d.n.o. - razlogi za prenehanje - nedelujoče poslovodstvo
Družba, zoper katero je bil začet postopek prisilne likvidacije, je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki kot komanditna družba. ZGD-1 v določbah o komanditni družbi nima posebne ureditve o prenehanju take družbe, pač pa v drugem odstavku 135. člena ZGD-1 napotuje na smiselno uporabo določb zakona, ki velja za družbo z neomejeno odgovornostjo, torej tudi na smiselno uporabo določbe 105. člena ZGD-1, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih preneha družba z neomejeno odgovornostjo. Med temi razlogi ni razloga, da družba preneha, če poslovodstvo družbe ne deluje. Nedelujoča uprava oziroma poslovodstvo družbe je razlog za prenehanje le-te očitno po ZGD-1 le pri kapitalskih družbah, ne pa pri osebnih družbah.
Tako se pokaže, da nedelujoče poslovodstvo komanditne družbe ni zakonski razlog za prenehanje družbe in da je s sklicevanjem na materialnopravno določbo o prenehanju družbe z omejeno odgovornostjo prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo.