ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18.
prometna nesreča - premoženjska škoda - nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja - delna invalidnost - invalidnina za telesno okvaro - prepoved povratne veljave pravnih aktov - sprememba zakonodaje - specialni predpis - lex specialis - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo
Spremenjene določbe posegajo v obveznosti tožene stranke in jih povečujejo, česar tožena stranka pred uveljavitvijo spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje) ni bila predvidljiva in tožena stranka s spremembo ni mogla vnaprej računati.
najemna pogodba po ZPSPP - izpraznitveni nalog - poslovni prostor - krivdni razlogi (neplačevanje najemnine) - odstopna izjava zaradi neizpolnitve pogodbe
Ker so bili ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora izpolnjeni pogoji za odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov, je prvostopenjsko sodišče pravilno izdalo nalog za izpraznitev. Stališče pritožnika, da bi morala tožeča stranka po opominu podati še posebno odstopno izjavo, je zmotno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013809
KZ-1 člen 191. ZKP-UPB8 člen 355, 355/2.
nasilje v družini - ugotavljanje dejanskega stanja - posredna priča
Za kazniva dejanja, ki so storjena v družinski skupnosti, je značilno, da neposrednih prič praviloma ni na voljo, še manj pa takih, ki bi bile povsem neprizadete oziroma nepristranske. Kadar psihofizično nasilje ne privede do takih poškodb, da bi žrtev potrebovala zdravstveno pomoč, potem razumljivo tudi drugih materialnih dokazov v tej smeri ni na voljo. Prav zato je ugotavljanje dejanskega stanja toliko bolj težavnejše kot sicer ter podvrženo tudi oceni izpovedb posrednih prič, ki pa lahko povedo le o tem, kar so slišale ali izvedele od neposrednih udeležencev. Na podlagi vseh razpoložljivih dokazov mora nato sodišče te dokaze oceniti tako same zase kot v zvezi z ostalimi dokazi ter nato zaključiti, ali nudijo zadostno podlago za potrditev obtožbenih navedb.
S tem, ko je sodišče prve stopnje za podredni zahtevek tožniku naložilo v plačilo tretjino zneska sodne takse, ki bi jo dolgoval, če bi bil podredni zahtevek postavljen kot primarni, je pravilno uporabilo tretji odstavek 18. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00013073
OZ člen 619, 626. ZEN člen 44, 44/1, 44/3. ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 22, 22/2.
spor majhne vrednosti - obnova meje v naravi - podjemna pogodba - zemljiški kataster - geodetska storitev - označitev meje v naravi - izročitev dela - plačilo računa - zastaranje - začetek teka zastaranja
Zastaranje ne more začeti teči pred opravo in izročitvijo pravnega posla. Storitev tožeče stranke (označitev meje v naravi) je bila opravljena, ko je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZEN izdelano tehnično poročilo posredovala tožencu in pristojni geodetski upravi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00025030
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3, 160, 160/1, 160/4. ZKP člen 299, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2.
razžalitev - žaljiva obdolžitev - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - dokaz resnice - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dokazna ocena - odločilna dejstva
Sodišče prve stopnje se do obširnega zagovora obdolženca ni opredelilo, kot tudi ne do vsebine predloženih listin, iz katerih smiselno izhajajo dejstva in okoliščine, ki bi bile lahko pravno relevantne za presojo t. i. dokaza resnice. V tem delu je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in tudi sodba mina razlogov o odločilnih dejstvih, zato je bila na mestu razveljavitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00012512
OZ člen 347, 352, 353, 353/1, 357, 357/5, 965, 965/1.. ZOZP člen 18, 18/1.. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/1.
odškodninska terjatev - obvezna zavarovanja v prometu - tožbeni zahtevek ZPIZ - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - višina škode - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
Že sama dikcija prvega odstavka 18. člena ZOZP predpostavlja, da bi poškodovanec ostal neprekinjeno v obveznem zavarovanju in plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vse dokler ne bi izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
Izvedenec v svojih pojasnilih in odgovorih na pripombe tožene stranke ni bil prepričljiv in se glede na način njegove argumentacije metode dela in izračuna škode poraja utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Izvedenec je tako neprepričljivo zavrnil pripombe tožene stranke,ki so strokovne narave in na katere sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ne more odgovoriti. Izvedenec bi moral pojasniti metode ter pravila znanosti in stroke, na podlagi katerih je podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, zlasti ob dejstvu, da je v dopolnitvi mnenja uporabil drugačno metodo izračuna škode kot v izvedenskem mnenju. Le na ta način bi bilo mogoče preveriti kakovost in prepričljivost podanih ugotovitev. Ker slednjega v ustni dopolnitvi mnenja ni naredil, njegovo mnenje težko ocenimo kot prepričljivo in strokovno dovolj argumentirano.
umik pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Obravnavana kazenska zadeva je prispela na višje sodišče dne 16. 5. 2018. Še pred njeno obravnavo, je zagovornik obdolženega dne 30. 5. 2018 sodišču poslal pisni umik pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti I K 14505/2018 z dne 11. 4. 2018. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče skladno z določilom člena 390 ZKP pritožbo zagovornika obdolženca zoper navedeno sodbo zavrglo kot nedovoljeno.
prikriti preiskovalni ukrepi - prekluzivni rok 2 leti - rok za začetek kazenskega pregona - avtentična razlaga zakona - načelo delitve oblasti - vezanost sodnika na ustavo in zakon - ustavna odločba - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) U-I-246/14-20 z dne 24. 3. 2017.
Ustavno sodišče je v točki 26 citirane odločbe zapisalo, da je ravnanje z izsledki, pridobljenimi s PPU, ki ga ureja četrti odstavek 153. člena ZKP, treba razlagati tako, da mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja teh PPU: (a) ali z ustreznim aktom začeti kazenski pregon, pri čemer izsledke PPU, ki so še v njegovi posesti, pošlje preiskovalnemu sodniku (ali senatu, ki preizkuša neposredno obtožnico, oziroma sodniku posamezniku, ki odloča o obtožnem predlogu) po določbah, ki urejajo vlaganje ustreznih aktov tožilca, ali (b) izjaviti, da ne bo začel kazenskega pregona, oziroma (c) dopustiti, da se dveletni rok izteče brez take izjave oziroma začetka kazenskega pregona. Navedlo je še, da iz določb ZKP ne izhaja razlaga, da za hrambo izsledkov PPU po izteku roka dveh let od konca njihovega izvajanja zadošča "gola izjava" državnega tožilca znotraj dveletnega roka, da bo začel pregon zoper osumljenca. Taka razlaga bi namreč osumljence dejansko spravljala v arbitrarno negotovost glede bodoče odločitve državnega tožilca o kazenskem pregonu.
Avtentična razlaga zakona namreč za sodišča ni zavezujoča, o čemer se je že izrekla tako sodna praksa kot pravna teorija. V skladu z določbo 125. člena Ustave je sodnik vezan na Ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni. Omenjena je le v Poslovniku Državnega zbora, ki določa le postopek njenega sprejema, ne opredeljuje pa niti njenega pomena niti njenih pravnih učinkov. Nezavezujoča narava avtentične razlage izhaja tudi iz ustavnega načela delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave), po katerem je zakonodajalec pristojen sprejemati zakone, medtem ko je razlaga zakonov za odločanje v konkretnih primerih naloga sodne veje oblasti. Če zakonodajalec meni, da posamezna zakonska določba ni jasna, ali da so ji sodišča z razlago dala drugačno vsebino, kot ji jo je hotel dati sam, ima možnost zakon spremeniti ali dopolniti po predpisanem zakonodajnem postopku.
Ob takšnem stanju zadeve, je zato po oceni pritožbenega sodišča nujno potrebna razlaga določb četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP v skladu z zavezujočo razlago Ustavnega sodišča v odločbi z dne 24. 3. 2017, saj so za razliko od avtentične razlage, odločbe Ustavnega sodišča obvezne.
V skladu z ustaljeno sodno prakso in obstoječo pravno teorijo ni dvoma, kaj pomeni ustrezen akt za začetek kazenskega pregona.
nasprotje med ralogi sodbe in listino - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi
Ker pritožba ne pove ničesar o tem, katero dejstvo naj bi bilo in iz katere listine naj bi bilo dejstvo napačno preneseno v obrazložitev izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče pa tega ne ugotavlja po uradni dolžnosti, je očitek o storjeni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nekonkretiziran in zato neutemeljen.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/4, 49, 49/1, 49/1-1, 51, 51/1, 51/1-2.
izvedensko mnenje - zahtevno izvedensko mnenje - odmera nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca
Glede na obsežnost mnenja in njegovo zahtevnost, saj je v mnenju podroben tehnični opis in analiza nepremičnine, analiza trga nepremičnin, primerjalne vrednosti zemljišč za gradnjo stavb, za kmetijska zemljišča in za gozdna zemljišča, tržna ocena vrednosti zemljišča in odškodnine ter številne preglednice, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za zahtevno izvedensko mnenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015624
URS člen 15, 22, 34, 35.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/2, 371, 371/1-8.. KZ-1-UPB2 člen 174, 174/1.
nedovoljen dokaz - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kolizija ustavnih pravic - načelo sorazmernosti - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zakonski znaki - podrejen položaj - spolno dejanje
Pritožnik pa ima prav in pritožbeno sodišče pritrjuje njegovim razlogom, da določena ravnanja, ki jih je pritožbeno sodišče izpustilo iz opisa kaznivega dejanja, ne predstavljajo spolnih dejanj v smislu prvega odstavka 174. člena KZ-1 (siljenje gledati spletne strani s spolno vsebino, razkazovanje spolnega uda, nagovarjanje k spolnim uslugam, pošiljanje slike spolnega uda na mobilni telefon oškodovanke, izsiljevanje objemov in poljubov). Pravica do zasebnosti oziroma do lastnega glasu se konča samo takrat in tam, ko se sreča z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, da je pravica do zasebnosti omejena z drugo ustavno varovano pravico, ki ji je treba dati prednost ob upoštevanju načela sorazmernosti, pri čemer je bil poseg prikritega zvočnega snemanja vsekakor v razumnem sorazmerju s ciljem, zato taka kršitev ni bila protipravna. Posnetek je nastal z namenom, da oškodovankin mož preveri oziroma ugotovi, kaj se z ženo dogaja, posledično pa, da jo zaščiti, saj kot je pojasnil sam, je snemalno napravo vstavil v ženino torbico zato, ker je zaradi njenega dlje trajajočega neobičajnega obnašanja sumil, da je nekaj narobe in ne zaradi ljubosumja kot drugače od sodišča prve stopnje ocenjuje pritožnik
sankcija za neplačilo sodne takse - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - domneva umika pritožbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - odmera sodne takse za pritožbo
Sodna taksa se ne plača za vloženo pritožbo zoper sklep, s katerim je odločeno, da se pritožba šteje za umaknjeno.
Nasprotna razlaga bi lahko pripeljala do situacije, ko bi neplačilo sodne takse za pritožbo vedno znova terjalo izdajo novega sklepa o domnevi umika pritožbe, ki bi ga bilo ponovno mogoče izpodbijati z novo pritožbo.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Izpodbijanje dejanskih ugotovitev v postopku o sporu majhne vrednosti, ni dopustno, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, ki izpodbijajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ne opredeljuje.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 15, 19.. ZPP člen 155.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Prva pripravljalna vloga tožnika je bila za postopek potrebna. V njej se tožnik vsebinsko opredeljuje do pravno pomembnih vprašanj v predmetnem individualnem delovnem sporu in ne gre zgolj za ponovitev tožbenih trditev. Zgolj dejstvo, da gre za zadevo, glede katere se je vodil vzorčni postopek, in da tožnik (med drugim) prepisuje stališča iz vzročnega postopka, na (ne)potrebnost pripravljalne vloge ne vpliva. Tožnik je v navedenem pripravljalnem spisu predlagal tudi dokaze. Prva pripravljalna vloga tožnika je bila tako potrebna za postopek, zato mu ni mogoče odreči povrnitve stroškov za njeno sestavo.
izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - podatki o prometu na transakcijskem računu - pravica do varstva osebnih podatkov - predlog državnega tožilca - odredba preiskovalnega sodnika - obrazložitev odredbe - dokazni standard - razlogi za sum
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Up-1006/13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da mora sodnik tudi v obrazložitvi odredbe izdane po določbah 156. člena ZKP pojasniti, na podlagi česa ocenjuje, da so podani razlogi za sum, da naj bi osumljenec storil ali sodeloval pri storitvi določenega kaznivega dejanja (oziroma, da je za določeno osebo, ki ni osumljenec, mogoče utemeljeno sklepati, da je udeležena v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca), kot tudi potrebnost pridobitve zaupnih bančnih podatkov, torej da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali so potrebni zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Dejstvo, da je predlog državnega tožilca za odreditev prikritega ukrepa obrazložen, preiskovalnega sodnika ne odvezuje dolžnosti, da sam presodi obstoj pogojev za njegovo odreditev in nato svojo odločitev skrbno obrazloži.
OZ člen 34, 34/2, 35, 39. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
določljivost predmeta pogodbe - trditveno breme - dejanski lastnik - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - ničnost pogodbe zaradi predmeta - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nekonkretizirane trditve - obveznost prizadevanja
Predmet pogodbe, ki je opredeljen kot „strokovno sodelovanje in usmerjanje postopka izdelavne OPPN z vidika doseganja največje možne izrabe oziroma zazidljivosti zemljišča“ je nedoločen. Predmet pogodbe je tudi nedoločljiv, saj so pogodbena dela opredeljena z nedoločenimi pojmi, kot so "pregled dokumentacije", "usmerjanje in kontrola", "aktivnosti" oziroma "pomoč". Izpolnitvena ravnanja v Pogodbi niso konkretizirana in zato niso določena niti določljiva. Glede na raznolikost storitev, ki jih je mogoče šteti pod storitve svetovalnega inženiringa, zgolj pavšalno zatrjevanje, da naj bi šlo za identične storitve, ne zadošča za opredelitev dogovorjenih storitev. Tožena stranka v nadaljevanju postopka teh trditev ni konkretizirala, temveč je na splošno navajala, da naj bi obe pogodbi skupaj predstavljali celovito izvedbo svetovalnega inženiringa.
Tudi v primeru, ko se izvajalec storitve zaveže, da si bo prizadeval doseči končni interes naročnika (ne pa, da ga bo dosegel), mora biti obveznost določena oziroma določljiva glede izpolnitvenega ravnanja. Če ni jasno, s kakšnim ravnanjem naj bi tožena stranka prispevala h končnemu interesu investitorja, da bi bil sprejet OPPN s čim večjim faktorjem zazidljivosti, potem tudi ni mogoče ugotoviti, ali naj bi, tako kot to zatrjuje, naročilo opravila v celoti ali delno oziroma ali ga je sploh opravljala.
Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da sta bili vsebina in obseg pogodbenih del mnogo bolj podrobno opredeljeni v ponudbi družbe R. d.o.o. z dne 10. 4. 2012. Navedeno pa posredno utemeljuje trditev tožeče stranke, da je bila pisna pogodba sklenjena iz razloga, da bi se legitimiral denarni tok iz tožeče stranke k toženi stranki, ne da bi bila na strani tožene stranke dogovorjena konkretna protistoritev. Takšna pogodbena podlaga je pri dvostranskem obligacijskem razmerju nedopustna, saj je v nasprotju z moralnimi načeli, zato je pogodba nična tudi iz tega razloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012445
ZKP člen 15, 340, 340/2, 442, 442/1. KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 53, 53/2, 53/2-3, 211, 211/1, 211/5, 251, 251/1. URS člen 29, 29-2.
sojenje v nenavzočnosti - neopravičen izostanek z naroka - obdolženčeva sposobnost sodelovati na glavni obravnavi - bolezensko stanje srca in ožilja - nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja - izvid in mnenje izvedenca - zloraba procesnih pravic - pravica do obrambe - temeljna jamstva poštenega postopka - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - obteževalne in olajševalne okoliščine - odmera enotne kazni - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje ponarejanja listin
Obdolženec je simptomatiko svojega bolezenskega stanja izkoriščal v tolikšnem obsegu, da je izkazano manipuliranje z okoliščinami zavodskih objektivnih možnosti izključiti akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vse s ciljem pred sodiščem izkazovati nezmožnosti aktivnega sodelovanja v kazenskem postopku, doseganja preložitve narokov in neizvedbe glavne obravnave.
Sodišče je obdolžencu omogočilo aktivno sodelovanje oziroma možnost izjaviti se o vseh dokazih, obdolženec pa te pravice zavestno ni izkoristil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODSTVO
VSL00012126
ZDZdr člen 39, 39/1, 47, 47/3, 64, 64/3. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - razlogi sklepa - dokaz z vpogledom v listino - izvedba dokaza z izvedencem - pravica do pritožbe - pritožbeni rok - pravni pouk
Podan je tudi uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep se sklicuje na mnenje izvedenca in na medicinsko dokumentacijo, ki pa je ni v spisu. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi sodišče sprejelo dokazni sklep o vpogledu v medicinsko dokumentacijo. Pritrditi je treba pritožbi, da bi moral biti udeležencem postopka omogočen vpogled v zdravstveno dokumentacijo, kar izhaja iz njihove pravice do izjave (5. člen ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP). To se lahko v skladu s tretjim odstavkom 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr na predlog izvedenca omeji zgolj udeleženki - osebi, ne pa tudi drugim npr. njenemu odvetniku.