povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Pravilna pa je zavrnitev tožbenega zahtevka za vtoževano odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, saj so, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, slednje trajale le začasno, upoštevane pa so v postavki telesnih bolečin in neugodnosti med zdravljenjem, pri čemer je slediti mnenju izvedenca, da glavoboli niso posledica škodnega dogodka.
Tožena stranka je imela možnost, da se na navedbe in dokaze tožeče stranke odzove, le izkoristila ni te možnosti. Zaradi tega tudi ne more uspeti s sklicevanjem na kršitev pravice do izjave oziroma pritožbenimi navedbami, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
pogodbena kazen - zamuda s plačilom - zamudne obresti
Upnik lahko zahteva pogodbeno kazen v času od zamude z izpolnitvijo glavne obveznosti do njene izpolnitve. Kako in na kakšen način bo to pravico uveljavil, je stvar odločitve samega upnika. Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen tudi do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni
Prvostopno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe po obsežno izvedenem dokaznem postopku, v katerem se je ukvarjalo tudi z objektivno (ne)zmožnostjo poplačila preostanka zneska oškodovani družbi s strani gospodarske družbe K. d.o.o, katere direktor je bil v tem času obtoženec sicer zaključilo, da je obtoženec ravnal s preslepitvenim namenom, saj je oškodovano družbo preslepil s prikazovanjem, da bo svoje obveznosti izpolnil, s tem, ko je nemudoma poravnal tudi predujem (14.628,60 EUR), pa je prikazoval, da gre za resen posel. Nadaljnja njegova ravnanja, ko je sicer obljubljal plačilo, nato pa se je izogibal stiku z oškodovano družbo, se ni oglašal na telefon, ni odgovarjal na e-mail in SMS-e, v izvršilnem postopku ni ugovarjal vloženemu pravnemu sredstvu, oškodovano družbo pa pri tem še zavajal z združitvijo z družbo T., pa so prvostopno sodišče še dodatno prepričala, da je ravnal s preslepitvenim namenom in s krivdno obliko direktnega naklepa. Skladno s prej citiranim judikatom VS RS bi torej navedene okoliščine, ki jih sodišče prve stopnje v zvezi s presplepitvenim namenom obrazloži (točki 29) in 30) obrazložitve v izpodbijani sodbi) prav gotovo sodile v tenor obtožbe oziroma izreka izpodbijane sodbe v zvezi s preslepitvenim namenom. Ker pa slednje okoliščine izhajajo le iz obrazložitve sodbe, pa ob dejstvu, da je preslepitev zakonski znak tega kaznivega dejanja, ne zadosti standardu konkretizacije opisa v zvezi z obtožencu očitanim kaznivim dejanjem poslovne goljufije.
postopek v sporu majhne vrednosti - izdaja odločbe brez razpisa naroka - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - zahteva za izvedbo naroka - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - priznana dejstva
Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa jih ni zavrnilo, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Ker dejstev, ki jih je stranka priznala, ni treba dokazovati, saj ta niti niso sporna, je sodišče prve stopnje že s sklicevanjem na drugi odstavek 214. člena ZPP smiselno pojasnilo razloge za zavrnitev predlaganih dokazov tožene stranke. Tudi sicer je neutemeljno sklicevanje tožene stranke na svoj predlog po zaslišanju strank oziroma prič. Večinsko stališče sodne prakse je, da dokazni predlogi strank, da se zaslišijo posamezne priče, še ne pomenijo zahteve za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
odpust obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Zakon ne določa, da je treba ugotavljati, ali je šlo za naklepno obremenjevanje premoženja, ali pa (le) za dolžnikovo nevednost; toda zgolj zato, ker zakon tega ne določa, to še ne pomeni, da je takšna ocena v kontekstu celotne presoje dolžnikovega ravnanja povsem brez pomena.
ZPP člen 319, 319/2. ZFPPIPP člen 301, 301/8, 306, 306/2.
ločitvena pravica - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - pripoznava terjatve - res iudicata - pravni interes (pravna korist) za tožbo - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve
Priznanje ločitvene pravice (in terjatve) v stečajnem postopku je mogoče primerjati z institutom pripoznave tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, kar pomeni, da je bilo o navedeni ločitveni pravici že pravnomočno odločeno.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00012041
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 14, 20, 20/1, 84, 84/2, 91, 92. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 4-1, 4-2, 5, 11. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 132/3-3, 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1, 301, 481, 481/1, 485, 486, 486/1, 486/2. SPZ člen 132, 132/2.
ustavitev izvršilnega postopka - stečajni postopek nad dolžnikom v drugi državi članici EU - nepremičnina v Sloveniji - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnin - nizozemsko pravo - primerjava tujega prava s slovenskim - pravica do poplačila terjatve - ločitvena pravica, vpisana v zemljiško knjigo - pridobljene pravice - poslabšanje pravnega položaja
Upnik sodišča ni uspel prepričati, da v primeru ustavitve izvršilnega postopka ne bo mogel doseči prodaje zastavljenih nepremičnin in vsaj delnega poplačila terjatve na Nizozemskem. Upoštevaje relevantna določila nizozemskega zakona o stečajnem postopku ter dejstvo, da je upnik v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah v Sloveniji vpisan kot prvi in edini hipotekarni upnik, se njegov položaj v stečajnem postopku na Nizozemskem ne bi smel poslabšati do te mere, da bi mu bilo povsem onemogočeno uveljavljanje pravice do poplačila iz hipoteke, ter da mu posledično ne bi bilo zagotovljeno posebno jamstvo pri uveljavljanju njegove zavarovane terjatve, kot to določa Uredba 1346/2000.
ZFPPIPP člen 400, 400/4, 400/8, 401, 401/1, 401/1-2.
ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - izvajanje dokazov - zaslišanje dolžnika
Dolžnica ne išče aktivno službe, kar izhaja tudi iz dolžničinih navedb. To lahko predstavlja kršitev dolžnikovih obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Vendar pa iz tega določila izhaja, da velja le za dolžnika, ki je sposoben za delo. Dolžnica pa za kaj takega trenutno ni sposobna, kar izhaja tudi iz zdravniških potrdil, ki jih je dolžnica predložila na naroku.
Višje sodišče ocenjuje, da ne drži, da ni izgledov, da bi bila stečajna dolžnica v naslednjih dveh letih sposobna pridobivati dovolj visoke dohodke, da bo lahko upnike vsaj delno poplačala. Višje sodišče sicer razume, da je v stiski zaradi položaja, v katerem se nahaja, vendar pa je na drugi strani pravne dobrote odpusta obveznosti pravica upnikov do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00012760
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 57, 182, 182/2. SPZ člen 2.
izključna krajevna pristojnost - izbrisna tožba - spor iz pogodbenega razmerja - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stvarna pravica - spor o stvarni pravici
Tožbeni zahtevek vsebuje tako ugotovitev ničnost pravnih poslov (kar bi pomenilo, da gre za spor iz pogodbenega razmerja in zato splošno pristojnost), kot tudi vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris hipoteke, ki je stvarna pravica (2. člen SPZ; izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1). Pomeni, da gre (tudi) za spor o stvarni pravici iz 57. člena ZPP. Ker ima izključna krajevna pristojnost prednost pred drugimi pristojnostmi (primerjaj drugi odstavek 182. člena ZPP), in ker nepremičnina leži na območju sodišča, ki je izdalo izpodbijani sklep, se je sodišče nepravilno izreklo, da za sojenje v tem sporu ni krajevno pristojno.
dediščinska tožba - aktivna in pasivna legitimacija strank
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je dediščinska tožba možna le med osebami, dediči istega zapustnika. To pa tožnik in toženci, glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih tožnik ne prereka, prav gotov niso. Ker tožnik ni dedič po zapustniku, njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 387, 389, 389/2, 389a, 389a/1. ZGD-1 člen 74, 74/1.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - poslovanje stečajnega dolžnika kot podjetnika - soglasje stečajnega sodišča - vpis subjekta v poslovni register - prenehanje opravljanja dejavnosti - stvari nujno potrebne za opravljanje dejavnosti
Ob ugotovitvi, da dolžnica dejavnosti čiščenja ne opravlja, je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da navedeni osebni avtomobil dolžnici ne predstavlja (več) nujno potrebne stvari za opravljanje dejavnosti in da je s tem odpadel razlog (podlaga) za izvzem avtomobila iz stečajnem mase. Glede na to, da se poslovanje stečajne dolžnice kot podjetnice sploh še ni začelo, se v stečajno maso (ponovno) vključi premoženje stečajne dolžnice, ki je bilo izvzeto iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v opisu dejanja pod točko I izreka sodbe eno izmed dveh očitanih izvršitvenih ravnanj iz opisa izpustilo, obtožbe ni prekoračilo (9. točka prvega odstavka 371. člena ZKP). Po obsegu tako ali tako ne, po vsebini pa tudi, saj je bila obdolženemu uporaba spremenjene javne listine kot prave ves čas očitana. Pri grajanem ravnanju sodišča prve stopnje tako ni šlo za nekaj več od očitanega in hkrati ne za nekaj, kar obdolženemu še ni bilo očitano, oziroma za nekaj, kar mu že pred tem ne bi bilo očitano.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - stavbno zemljišče - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Sodišče je zavrglo zemljiškoknjižni predlog v delu, ki se je nanašal na vpis lastninske pravice pri sporni nepremičnini (ki sicer sodi v sklop zaščitene kmetije). Glede te nepremičnine notarskemu zapisu ni bila priložena ustrezna odločba pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločba, da odobritev ni potrebna (drugi odstavek 38.člena ZZK-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00011790
ZFPPIPP člen 271, 271/2. ZPP člen 7, 8.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - prodajna pogodba - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dokazna ocena - razpravno načelo - sodba presenečenja
Sodba presenečenja bi bila podana, v kolikor bi sodišče odločitev sprejelo na pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka (v pričakovanju drugačne pravne ocene) ne bi navajala, ker je tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene. Pritožnica pa niti ne trdi, da bi se izjavljala o drugih vidikih spora, ali pa, da bi sodišče prve stopnje uporabilo drugo pravno podlago, na katero se nobena od strank v postopku ne bi sklicevala.
Tožena stranka ni navedla, o čem konkretno naj bi priča in zakoniti zastopnik izpovedala; navedba, da bosta „potrdila navedbe tožene stranke“, pa ne pomeni konkretizacije dokaznega predloga. Povedano drugače: tožena stranke je predlagala dokazna sredstva (dokaze), ne da bi postavila konkretne trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog za zaslišanje zavrnilo, je zato pravilno.
Za odločanje o začasnih odredbah zadošča verjetnost, vendar pa dokazni standard ni neka absolutna, vnaprej določena kategorija, ki bi lahko veljala za vse primere in vse mogoče življenjske situacije. Ravno različnost konkretnih primerov terja uporabo tega standarda, prilagojeno konkretni situaciji. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (preprečitev izigravanja upnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja pogojev za izdajo začasne odredbe.
Verjetnost obstoja terjatve je samostojen pravni standard, ki s sklepčnostjo tožbe ni neposredno povezan. Gre namreč za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ne pa meritorno razsojo, zato konkretnejši izračuni terjatve stopnje verjetnosti njenega obstoja ne bi povečali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012417
ZPP člen 11, 11/1, 158, 158/1, 310, 323, 323/1, 325, 325/1, 327, 327/3. OZ člen 111, 111/5.
prodajna pogodba - zavlačevanje postopka - rok za izdelavo sodbe - instrukcijski rok - upnik v stečajnem postopku - primarni tožbeni zahtevek - umik tožbenega zahtevka - podredni zahtevek - stroški postopka - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - zamuda - zakonske zamudne obresti - odločanje o postavljenih tožbenih zahtevkih - dopolnilna sodba - delna odločitev - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve
Drži pritožbena navedba, da mora biti sodba pisno izdelana v tridesetih dneh od izdaje (prvi odstavek 323. člena ZPP) in da sodišče prve stopnje v tem roku ni izdelalo pisne sodbe. V skladu s teorijo in sodno prakso pa prekoračitev tega (instrukcijskega) roka s strani sodišča ne pripelje do nobenih procesnih posledic in ni bistvena kršitev določb postopka, ne absolutna, ne relativna, saj v ničemer ne more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
V primerih, ko sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevku, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči) del zahtevka zavrnilo (in tudi pojasni, zakaj), pride v poštev le izdaja dopolnilne sodbe iz 325. člena ZPP.