Tožena stranka je imela možnost, da se na navedbe in dokaze tožeče stranke odzove, le izkoristila ni te možnosti. Zaradi tega tudi ne more uspeti s sklicevanjem na kršitev pravice do izjave oziroma pritožbenimi navedbami, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožena stranka ni navedla, o čem konkretno naj bi priča in zakoniti zastopnik izpovedala; navedba, da bosta „potrdila navedbe tožene stranke“, pa ne pomeni konkretizacije dokaznega predloga. Povedano drugače: tožena stranke je predlagala dokazna sredstva (dokaze), ne da bi postavila konkretne trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je dokazni predlog za zaslišanje zavrnilo, je zato pravilno.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnega posla - zaščitena kmetija - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - stavbno zemljišče - odločba upravne enote o odobritvi pravnega posla
Sodišče je zavrglo zemljiškoknjižni predlog v delu, ki se je nanašal na vpis lastninske pravice pri sporni nepremičnini (ki sicer sodi v sklop zaščitene kmetije). Glede te nepremičnine notarskemu zapisu ni bila priložena ustrezna odločba pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločba, da odobritev ni potrebna (drugi odstavek 38.člena ZZK-1).
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - zakonske predpostavke - druge oblike zdravljenja
Zaradi udeleženčevega ne-sodelovanja druge (morebiti milejše) oblike zdravljenja ne pridejo v poštev.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - pravni standard
Utemeljen je bil sprejem na zdravljenje brez privolitve bolnika. Zaradi bolnikove nenaklonjenosti zdravljenju, zanikanju znakov panaroidne shizofrenije, katero je ugotovil tudi izvedenec, ni mogoče nadomestiti zdravljenja z drugo obliko pomoči.
Za pogoje iz 39. člena ZDZdr ni potrebno, da so podani kumulativno. Zadostuje že en pogoj iz prve alineje prvega odstavka 39. člena in to vsekakor je, da udeleženec ogroža življenje drugih in povzroča hudo premoženjsko škodo sebi.
IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00011569
URS člen 14, 22. ZIZ člen 62, 62/2, 257, 258, 264.
predhodna odredba - zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - pogoji za predhodno odredbo - prenehanje predhodne odredbe - ustavitev postopka in razveljavitev predhodne odredbe - ustavno načelo enakega obravnavanja
Zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo, izdano na podlagi kondemnatornega dela - na osnovi verodostojne listine izdanega - sklepa o izvršbi, je utemeljeno tudi po razveljavitvi sodbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti terjatve oziroma o usodi kondemnatornega dela sklepa o izvršbi. Še vedno obstaja sodna odločba, na osnovi katere je bila izdana predhodna odredba.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - prepoved določenih dejanj ali zapoved opustitev - začasna ureditev spornega razmerja - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - sprememba izpodbijane odločbe - zavrnitev predloga - pojem nasilja v družini - načelo sorazmernosti - psihično nasilje - ekonomsko nasilje - izpolnitev zakonskih pogojev - način sporočila
Videnje zadeve posameznega SMS-a, ki je posledica konfliktnega odnosa med nepravdnima strankama, in čustveno doživljanje stresnih situacij, do katerih prihaja med nepravdnima strankama, ne pomeni tiste ravni psihičnega nasilja, ki bi utemeljevala poseg v pravice nasprotnega udeleženca ter izdajo ukrepov. Tudi iz vsebine ostalih predloženih medsebojnih SMS pritožbeno sodišče ne vidi s strani nasprotnega udeleženca izraženega stališča oz. mnenja, ki bi objektivno lahko poseglo v predlagateljičino pravico do dostojanstva oz. v njene druge osebnostne pravice, ali da bi bila predlagateljica v kakršnemkoli podrejenem položaju. Tudi s strani prvega sodišča zaznana nestrpnost nasprotnega udeleženca v sporočilih ne zadostuje za izrek izrečenih ukrepov prepovedi.
Neplačilo stroškov bivanja predlagateljice v solastni stanovanjski hiši, in kreditne obveznosti, ki izhaja iz skupnega premoženja, ni mogoče uvrstiti pod pojem nasilja nad predlagateljico.
kreditna pogodba - spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - litispendenca - ugovor litispendence - odločanje o ugovoru litispendence
Sodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je za sojenje v tej zadevi pristojna Republika Slovenija. Obrazložitev je izčrpna. Sodišče prve stopnje je ne glede na pogodbeno določbo o uporabi prava in pristojnosti slovenskega sodišča pristojnost sodišča ugotavljalo (tudi) upoštevaje pravila ZMZPP, saj gre za spor z mednarodnim elementom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podane navezne okoliščine, ki odkazujejo na uporabo slovenskega prava in na pristojnost slovenskega sodišča.
javna seja - zloraba pravic - neopravičen izostanek z naroka
Po proučitvi obtoženčeve zadnje prošnje za ponovno preložitev javne seje, je pritožbeni senat sklenil, da se ji ne ugodi. Kot izhaja iz obtoženčevega opravičila z dne 7. 12. 2017 je bil najkasneje od tega dne dalje seznanjen s tem, da ga v predmetni kazenski zadevi več ne zagovarja odvetnik J. G., saj je navajal, da ima dogovorjen termin za razgovor o prevzemu zadeve z drugim odvetnikom. Iz priložene zdravstvene dokumentacije ni razvidno, da bi bil obtoženec zdravstveno nezmožen za pridobitev zagovornika oziroma vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč v času med 17. 12. 2017 in 25. 1. 2018. Prav tako glede na določbe 70. člena ZKP kvalificirana obramba obtoženca po zagovorniku v predmetni kazenski zadevi ni obvezna. Zato je senat sodišča druge stopnje zaključil, da vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč šele 17. 5. 2018 pomeni obtoženčevo zlorabo usmerjeno v zavlačevanje postopka. V skladu z določbo 15. člena ZKP si mora namreč sodišče prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v postopku. Tako je sodišče druge stopnje sklenilo, da se javna seja opravi v nenavzočnosti sicer pravilno obveščenega obtoženca, saj je štelo njegov izostanek za neopravičen (četrti odstavek 378. člena ZKP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - podatki o dohodkih - družinski člani - zavrženje predloga za taksno oprostitev
ZST-1 v drugem odstavku 12. člena jasno določa, kaj vse (katere podatke in izjave) mora predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebovati. Sodišče mora v primerih, ko predlog ne vsebuje vseh v tej določbi predvidenih podatkov in izjav, ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah. To pomeni, da mora stranko pozvati, naj vlogo dopolni in ji postaviti rok, v katerem lahko to stori. Če je v takšnem roku ne dopolni, jo sodišče zavrže.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo omenjeno plovilo zavarovano v vseh primerih, če bi do poškodbe prišlo v času, ko je plovilo mirovalo v katerikoli marini ali komunalnem privezu (pod pogojema, da je bilo pravilno privezano in da gre za marino ali komunalni privez, ki nudi zavetje za najmanj 270º kompasa). Tožeča stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni trdila, da je tožnik ob sklenitvi zavarovanja zavarovalno zastopnico seznanil z dejstvom, da bo plovilo v času mirovanja privezano na bojo sredi strunjanskega zaliva (brez uradnega dovoljenja), temveč je tožeča stranka le trdila, da je tožnik zavarovalno zastopnico obvestil, da bo plovilo privezano v pristanišču v Strunjanu. Če bi prišlo v konkretnem primeru do škode na plovilu v času mirovanja in bi se plovilo nahajalo v okviru komunalnega priveza v Strunjanu, bi bila namreč tožeča stranka upravičena do zavarovalnine že na pogodbeni pravni podlagi.
dokaz z izvedencem - predujem za izvedbo dokaza - založitev predujma za izvedbo dokaza - dolžnost založitve predujma za izvedbo dokaza - zaslišanje izvedenca - predlog za zaslišanje izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - prekluzija uveljavljanja procesnih kršitev
S tem, ko je sodišče izvedlo dokaz z zaslišanjem izvedenca ni storilo nobene kršitve določb postopka. Ravno nasprotno; ravnalo je skladu z načelom neposrednosti (4. člen ZPP), ki ga ureja tudi 253. člen ZPP ter načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP), ki je konkretizirano tudi v 289. členu ZPP. Okoliščina, da nobena od strank zaslišanja izvedenca ni predlagala, pri tem ni pomembna. Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto, zato sodišče za zaslišanje izvedenca ne potrebuje pobude strank.
ZPIZ-2 člen 19, 108, 108/1, 108/2, 129, 138.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 6.
starostna pokojnina - sorazmerni del - pokojninska doba
Po 138. členu ZPIZ-2 se zavarovalni dobi zavarovancev, ki so jo prebili v delovnem razmerju ali drugem delu, na podlagi katerega so bili obvezno zavarovani, na podlagi predpisanih osebnih okoliščin, med katerimi so tudi oboleli za otroško paralizo, za pridobitev in odmero pravic prišteje 1/4 dobe dejanskega zavarovanja. Gre za fiktivno dobo, s katero se zagotavlja odmera višje pokojninske dajatve zavarovancem, ki zaradi osebnih okoliščin niso mogli dopolniti daljše dejanske pokojninske dobe. Vendar se 1/4 dobe dejanskega zavarovanja lahko prišteje le za dobo, dopolnjeno pri tožencu. Tujo zavarovalno dobo je namreč mogoče priznati le v takšnem trajanju, kot jo je po svoji zakonodaji priznal tuji nosilec zavarovanja, pri katerem je bila dopolnjena.
Ker je bil tožnik vse do 22. 3. 2016 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nazadnje kot uživalec denarnega nadomestila med brezposelnostjo na podlagi 19. člena ZPIZ-2, mu pred 23. 3. 2016 pravice do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela ni mogoče priznati, četudi bi že pred tem izpolnil pogoja starosti in pokojninske dobe za upokojitev.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavitev pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Ker je bila zahteva tožnice vložena po izteku 90-dnevnega prekluzivnega roka, sta odločbi tožene stranke, ki jih je tožnica v tem individualnem delovnem sporu izpodbijala, zakoniti.
ZUPJS člen 10.. ZZZDR člen 12.. ZSVarPre člen 37, 52.
varstveni dodatek - upoštevanje dohodka - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost
Med tožnico in njenim bivšim možem je obstaja zunajzakonska skupnost, zato je bil z izpodbijanima odločbama pri ugotavljanju materialnega položaja poleg tožnice kot vlagateljice pravilno upoštevan tudi zunajzakonski partner in njegovi dohodki. Zaradi preseganja zneska minimalnega dogodka za dodelitev obravnavane pravice iz javnih sredstev s skupnim dohodkom tožnice in zunajzakonskega partnerja je bila vloga za dodelitev varstvenega dodatka utemeljeno zavrnjena.
pristop na poravnalni narok - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - bolezen stranke - domneva umika tožbe
Zmotno je prepričanje tožeče stranke, da predstavlja bolezen ali poškodba že sama po sebi opravičljiv razlog za neudeležbo na naroku. Osnovno pravilo je ravno nasprotno; bolezen ali poškodba v načelu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka, ki pomeni zastoj v sodnem postopku, saj pravica do sodnega varstva ene stranke ne more biti odvisna od zdravstvenega stanja nasprotne stranke. Če se stranka zaradi zdravstvenih razlogov ne more udeležiti obravnave, mora poskrbeti za pooblaščenca, ki jo bo ustrezno zastopal. Bolezen ali poškodba je zato lahko opravičljiv razlog za preložitev naroka le, če je v razmerju do datuma razpisanega naroka nenadna oz. nepredvidljiva, če je torej nastopila tik pred narokom tako, da se stranka na to spremembo ni imela časa in možnosti pripraviti (prim. I Cpg 345/2017 in druge).
ZDR člen 126.. ZDR-1 člen 127.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 44.
plačilo razlike plače - komunalna dejavnost - delovna uspešnost - znižanje plače - kolektivna pogodba
Tožena stranka ni dokazala, da bi sprejela ustrezna merila (splošni akt), v katerem bi opredelila pravila in kriterije za ugotavljanje delovne uspešnosti, zato je tožniku sporna meseca neutemeljeno znižala plačo.
Sam po sebi preklic priznanja ne učinkuje. Ali naj se neko dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma zanikala, šteje za priznano, ali za izpodbijano, presodi sodišče po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine (tretji odstavek 214. člena ZPP-E). Stališče, da bi se moralo sodišče v vsakem primeru lotiti dokazovanja, saj dajo šele rezultati dokazovanja oporo za oceno verodostojnosti razlogov, s katerimi stranka opravičuje preklic priznanja, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja oziroma vzajemnega zaupanja ter prepovedjo zlorabe pravic, ki sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP-E), zlasti pa ne z načelom resnicoljubnosti. Stranka, ki priznanje določenega dejstva prekliče, mora svoj preklic obrazložiti, navesti okoliščine, ki opravičujejo preklic in te okoliščine izkazati.
Ne glede na to, da se postopek v skladu s tretjim odstavkom 125. člena ZPP-E nadaljuje po določbah noveliranega zakona, po oceni pritožbenega sodišča ni pogojev za sprejem končne (pravnomočne) odločitve pred sodiščem druge stopnje, in to ne glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zaradi presoje, da so ugovori toženke glede višine najemnine le pavšalni, dokaz z izvedencem zavrnilo kot nepotreben z oceno, da bi se z njegovo izvedbo postopek le podaljšal in podražil. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje takšna razlaga zavrnitve dokaznega predloga ni na mestu. Toženki je treba omogočiti, da se višina primerne najemnine (uporabnine) preveri z izvedencem, o tem pa v sodbi navedejo ustrezni razlogi. Ker se postopek v tej smeri (glede višine zahtevka) v postopku na prvi stopnji še ni izvajal, praviloma pa se dokazi izvajajo pred sodiščem prve stopnje (strankam mora biti v zvezi z izvedenim dokazom zagotovljena pravica do izjave, morebiti tudi do dopolnitve mnenja ali imenovanja drugega izvedenca), je po oceni pritožbenega sodišča na mestu vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. S tem pa bo stranki zagotovljena tudi ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja in nenazadnje tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave RS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen ustave RS).
Sodišče prve stopnje je pravilno materialnopravno zaključilo, da je tožena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti iz dogovora in tožniku za t. i. nočno dežurstvo plačati ustrezen denarni znesek.