Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije.
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. ZS člen 113a, 113a/2.. OZ člen 243, 352, 352/3.. ZDR člen 56, 184, 206.. ZDR-1 člen 202.
Začetek postopka predhodnega vprašanja pred Sodiščem EU s strani nižjih sodišč je fakultativne narave. V predmetni zadevi pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev o tožbenem zahtevku ni odvisna od rešitve predhodnega vprašanja glede razlage oziroma glede veljavnosti ali razlage prava Evropskih skupnosti.
Po tretjem odstavku 352. člena OZ odškodninska terjatev za škodo, ki je nastala s prekršitvijo pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Glede na 206. člen ZDR oziroma 202. člen ZDR-1, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, tožnikova terjatev ni zastarala, saj se je z misije vrnil 24. 3. 2011, tožbo pa je vložil 16. 3. 2016.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, po katerem sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v konkretnem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
insolventnost delodajalca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stečajni postopek
Drugi odstavek 24. člena ZJSRS določa, da mora biti zahteva za uveljavitev pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca vložena najkasneje v 90 dneh od datuma prenehanja delovnega razmerja. Ker je bila zahteva tožnice vložena po izteku 90-dnevnega prekluzivnega roka, sta odločbi tožene stranke, ki jih je tožnica v tem individualnem delovnem sporu izpodbijala, zakoniti.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je s tem, ko je kljub sklenjenim pogodbam o zaposlitvi vodila tudi najzahtevnejše postopke za uveljavljanje pravic na prvi stopnji, po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravljala naloge in opravila bolj zahtevnega in višje vrednotenega delovnega mesta strokovnega svetovalca I. Zato ji je tožena stranka za takšno delo dolžna obračunati in izplačati razliko plače do 35. oziroma 36. plačnega razreda.
Ko je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep (z dne 21. 3. 2018), je ponovno odločilo prav o stroških, o katerih je že bilo odločeno z zamudno sodbo. To pa pomeni kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZSDH-1 člen 59, 59/1, 59/4, 59/5, 59/6, 59/8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je s tem, ko ni razkrila, da je mož lastnik delnic družbe, katere naložbe so v njenem upravljanju in se ni izločila iz nadaljnjega dela ter tako ni postopala niti kot članica Komisije, naklepno huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja. Da tožničino ravnanje predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, pa je določeno že v osmem odstavku 59. člena ZSDH-1. Zato je bil podan utemeljen razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Izvedenca ugotavljata, da pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti (I. kategorija invalidnosti), temveč je podana zmanjšana delovna zmožnost, kar pomeni, da so v okviru III. kategorije invalidnosti potrebne še dodatne razbremenitve. Zato je tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti utemeljeno zavrnjen.
ponovna odmera pokojnine - rok za vložitev zahteve - neprava obnova postopka - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 26. 3. 2015 je resda bil določen rok za vložitev zahteve 60 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS in se je rok za vložitev zahteve za revizijo in ponovno odmero pokojnine iztekel dne 29. 6. 2015. Vendar je ta rok veljal za tiste, ki niso mogli z izrednimi pravnimi sredstvi zavarovati svoje interese. Tožnik je svoj interes lahko zavaroval s 183. členom ZPIZ-2 in zahteval razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe z institutom neprave obnove. Tožniku je bila starostna pokojnina priznana v letu 2013 in tako 10 - letni rok iz drugega odstavka 183. člena ZPIZ-2 še ni potekel. Tožena stranka bi bila dolžna ob zahtevi tožnika upoštevati določbo 183. člena in v skladu z njo presojati, ali obstajajo pogoji za razveljavitev oziroma spremembo dokončne odločbe tožene stranke, s katero je bila tožniku v letu 2013 priznana in odmerjena pravica do starostne pokojnine.
ZSPJS člen 32, 49a, 49a/3, 49b.. KPJS člen 42, 42/4.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 76, 76a.. Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (2008) člen 8.
napredovanja - dodatek za delo v deljenem delovnem času - dodatek za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času - kulturna dejavnost - dodatek za posebne delovne pogoje - količnik za določitev osnovne plače - igralec - nova uvrstitev v plačni razred
Pri prevedbi plače se lahko upoštevajo le napredovanja, ki jih je prvi tožnik dosegel v okviru višje vrednotenega delovnega mesta dramskega igralca z izjemnimi dosežki oziroma v nazivu prvaka v dramskem in lutkovnem gledališču. To pomeni, da se napredovanja do izhodiščnega količnika 6,80, tj. napredovanja pred spremembo delovnega mesta oziroma naziva, ne upoštevajo. Prvi tožnik je imel v času prevedbe osnovni količnik delovnega mesta 6,80, seštevek količnika z napredovanjem pa je znašal 8,50. Prvi tožnik je do dneva prevedbe na delovnem mestu oziroma v nazivu dosegel štiri napredovanja (iz količnika 6,80 do 7,60 - napredovanje za 2 plačilna razreda ter iz količnika 7,60 do 8,50 - še dodatna 2 razreda). Tožena stranka je zato ob prevedbi plače z upoštevanjem štirih napredovanj prvega tožnika pravilno uvrstila v 54. plačni razred, v letu 2010 pa je z napredovanjem dosegel 56. plačni razred, kar pomeni, da ni bil prikrajšan pri izplačilu plače.
V zvezi s plačilom dodatka za delo po posebnem razporedu po določbi tretjega odstavka 16. člena ZJU, delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Pravilnik je bil sprejet v letu 2004, torej še preden je začela veljati KPJS, ki dodatek za delo po posebnem razporedu ureja drugače, kot je bil urejen v kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti oziroma pravilniku. Glede na navedeno je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo in ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za delo po posebnem razporedu iz četrtega odstavka 42. člena KPJS.
izvršba - nedenarna terjatev - izročitev nepremičnine v soposest - upravičenja solastnika - izvrševanje soposesti - pasivno ravnanje - sredstva izvršbe - primernost izvršilnega sredstva
Glede na to, da je obveznost dolžnikov, da prvi upnici in A. A. izročita v soposest nepremičnino, katere solastniki so, jima izvršilni naslov pravzaprav nalaga pasivno ravnanje, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Po presoji pritožbenega sodišča zato v predlogu za izvršbo predlagana izvršba na podlagi 221. člena ZIZ, po katerem se sicer opravlja izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ni primerno sredstvo izvršbe. Že zgolj to je zadoščalo za odločitev višjega sodišča.
škodni dogodek - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - nedokazane trditve - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je do prometne nesreče prišlo, vendar ni dokazano, da bi zaradi te nesreče tožnik dobil poškodbe, kot jih zatrjuje, zato vzročna zveza med zatrjevanimi poškodbami in prometno nesrečo ni izkazana. Če ni dokazano, da so tožnikove telesne poškodbe nastale v prometni nesreči, potem je neutemeljen celoten odškodninski zahtevek iz naslova nepremoženjske škode, tako za telesne bolečine, kakor tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011905
OZ člen 50, 50/1, 55, 55/1, 86, 86/1, 92, 93. ZZZDR člen 62. ZN člen 47, 47-1.
ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisa
Po 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla.
Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.
ZPP člen 277, 318, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/3.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - rok za odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe - sklepčnost tožbe - tožbena podlaga - dokazi - sistem afirmativne litiskontestacije - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - pisni opomin - opomin najemodajalca s pisnim opozorilom - kršitev najemne pogodbe - plačilo najemnine - plačilo obratovalnih stroškov - lastna sredstva - izpodbijanje zamudne sodbe - razlogi za pritožbo - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pri izdaji zamudne sodbe sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, za podlago se vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Pravdni stranki sta sklenili najemno pogodbo za stanovanje in ker toženec zanj dolguje plačilo najemnine in stroškov, ki jih tudi po prejemu opomina, ki je vseboval opozorilo in rok odprave odpovednega razloga, ni poravnal v predvidenem 15 – dnevnem roku, je zahtevek na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00014071
ZSSloV člen 53.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - pravica do izjave - misija
Če sodišče ne sledi strankinemu pravnemu razlogovanju, pač pa pravno vprašanje reši drugače, to ne pomeni, da je kršilo strankino pravico do izjave v postopku (oziroma obveznost sodišča, da stranki odgovori na njene relevantne navedbe) po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, če sodišče zaradi drugačnega pravnega izhodišča kot ga ima stranka, razloguje o drugih odločilnih dejstvih kot so tista, ki jih izpostavlja stranka. V posledici tega ne more iti za kršitev postopka, pač pa kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava, za kar pa v obravnavanem primeru prav tako ne gre.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012744
ZDen člen 73. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 623, 623/6.
določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - prevzemna družba - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe - pravica do izjave - ugovor prekluzije - bistvene kršitve določb postopka
Po 73. členu ZDen so do odškodnine upravičeni zavezanci, iz katerih sredstev je bila po odločbah ZDen vrnjena nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno. Določba 73. člena ZDen je pri opredelitvi odškodnine omejena na subjekte, ki so bili denacionalizacijski zavezanci in so podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga izključeni.
Sporno je, ali je predlagatelj pravni naslednik pridobitelja obravnavane nepremičnine in odplačnost pridobitve.
Univerzalno pravno nasledstvo je podano, kadar ob statusnih spremembah prevzemni pravni subjekt vstopi v celotni pravni položaj prenosnega pravnega subjekta, tako da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij.
Pravna prednica predlagatelja s prevzemom dela premoženja v upravljanje in tudi s prevzemom dela poslovanja nekdanje podružnice Narodne banke FLRJ vstopila le v posamezna pravna razmerja narodne banke, kar ne vodi do univerzalnega pravnega nasledstva oziroma celovitega prenosa premoženja z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako se izkaže, da pogoj univerzalnega pravnega nasledstva za odškodnino po 73. členu ZDen ni izpolnjen in je predlog pravilno zavrnjen.
Objektivni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj so: zapadlost terjatve, neplačevitost dolžnika, pravno dejanje in oškodovanje upnika. Glede subjektivnih pogojev pa se pri odplačnem razpolaganju med dolžnikom in nepovezanim tretjim zahteva (upnikovo) dokazovanje dvojne dolžnosti vedenja - to je, da bi dolžnik vsaj moral vedeti, da lahko s svojim pravnim dejanjem škoduje upniku in da se je tega zavedal tudi tretji. Medtem ko se pri neodplačnih ne zahteva, da je tretji za to možnost vedel ali moral vedeti, glede dolžnika samega pa velja domneva, da je za oškodovanje vedel.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12a, 12a/5, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 7, 8, 105a, 105a/1, 337.
sodna taksa za redni postopek - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - javno objavljeni podatki - zadnje letno poročilo - vmesna bilanca - sprememba premoženjskega stanja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbena novota - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sprememba tožbe
Glede na to, da ob vložitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse letno poročilo tožeče stranke za leto 2017 še ni bilo objavljeno na spletnem portalu AJPES, bi morala tožeča stranka aktualne razmere zatrjevati in dokazovati sama, česar pa ni storila.
Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo podatke, ki so mu bili v času odločanju o predlogu tožeče stranke pač na voljo.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila tretjega odstavka 11. člena ZST-1 v predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse brez nadaljnjih ustreznih pojasnil, na podlagi katerih bi bilo mogoče presojati strankino zmožnost takojšnje unovčitve premoženja, oziroma kako bi takšna unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, zagotovo ne zadošča.
Plačilo sodne takse ni procesna predpostavka za dopustitev spremembe (razširitve) tožbenega zahtevka (prvi odstavek 105.a člena ZPP).
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.