DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013991
ZDR-1 člen 156, 179.. ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. OZ člen 243.. ZJU člen 140.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožena stranka ne more uspeti s pritožbenim poudarjanjem, da gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, ki utemeljuje poseben plačni režim, kar pa naj bi vplivalo tudi na posebno razumevanje pravice do tedenskega počitka. Tudi tožnikovo koriščenje posebnega misijskega dopusta ne izključuje pravice do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do odškodnine za neizkoriščen tedenski dopust.
Objektivni pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj so: zapadlost terjatve, neplačevitost dolžnika, pravno dejanje in oškodovanje upnika. Glede subjektivnih pogojev pa se pri odplačnem razpolaganju med dolžnikom in nepovezanim tretjim zahteva (upnikovo) dokazovanje dvojne dolžnosti vedenja - to je, da bi dolžnik vsaj moral vedeti, da lahko s svojim pravnim dejanjem škoduje upniku in da se je tega zavedal tudi tretji. Medtem ko se pri neodplačnih ne zahteva, da je tretji za to možnost vedel ali moral vedeti, glede dolžnika samega pa velja domneva, da je za oškodovanje vedel.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - prekluzivni rok 2 leti - avtentična razlaga zakona - uporaba dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - ustavna odločba
Gre za situacijo, ki jo predvideva in obravnava že navedena odločba Ustavnega sodišča RS, ki dopušča uporabo izsledkov po preteku dveh let od zaključka izvajanja v primeru, da so ti bili uporabljeni v roku dveh let za prvoten namen pridobitve, kar je v obravnavani zadevi potrjeno s pravočasnim pričetkom kazenskega pregona tako v Republiki Avstriji kot v Republiki Sloveniji in po kateri se gradivo hrani toliko časa, dokler se hrani kazenski spis. Če se pa v tem času pokaže potreba po uporabi izsledkov še za druga kazniva dejanja, za katera ZKP in sodna praksa dopuščata njihovo uporabo, pa se izsledki lahko uporabijo tudi za ta kazniva dejanja.
izvršba zoper delodajalca - odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev in plačilo - odškodninska odgovornost
V izvršilnem postopku zoper delodajalca se status zaposlenega izkazuje s pisnimi podatki iz uradnih evidenc, pri čemer mora tak dokaz priložiti dolžnik. Na dolžniku namreč je, da v ugovoru trdi in dokazuje, da svoje obveznosti ni dolžan izvršiti iz razloga, ker dolžnik ni več pri njem v delovnem razmerju.
Delodajalec, ki ni nemudoma s priporočeno pošiljko poslal sklepa o izvršbi novemu delodajalcu in o tem ni obvestil sodišča, ni dolžan upniku poravnati zneskov, ki jih ni odtegnil in izplačal po osnovnem sklepu o izvršbi. Delodajalec oziroma dolžnikov dolžnik dolguje upniku le tiste zneske, ki jih v skladu s sklepom o izvršbi ni odtegnil od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja in jih izplačal upniku, pa bi mu jih moral odtegniti in izplačati. Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti.
Če dolžnik pri delodajalcu ni več v delovnem razmerju, mora delodajalec v primeru, ko novega delodajalca dolžnika pozna, nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče oziroma v primeru, ko ne ve za novega delodajalca, nemudoma o tem obvestiti sodišče. Posledica, če tega delodajalec ne stori, je odškodninska odgovornost.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00013663
ZKP člen 153, 153/2, 153/4, 154, 154/2, 184, 184/2, 184/3.
kazenski pregon - izjava državnega tožilca - uničenje podatkov - preiskava - prikriti preiskovalni ukrepi - procesni prekluzivni rok
Po pravilni razlagi sodišča prve stopnje se namreč lahko pridobljeno gradivo uporabi le, v kolikor je kazenski pregon pričet v okviru dveh let, pri čemer sama izjava tožilstva, da bo nadaljevalo kazenski pregon, ne zadostuje. Navedena razlaga je skladna z obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča U-I-246/2014, po kateri gola izjava o nadaljevanju oz. začetku kazenskega pregona ne zadostuje, temveč mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja PPU začeti kazenski pregon zoper osumljenca. Iz komentarja ZKP mag. Štefana Horvata (stran 51) jasno izhaja, da državni tožilec začne kazenski pregon s tem, da poda sodišču zahtevo za preiskavo (prvi odstavek 168. člena ZKP) ali vloži neposredno obtožnico (šesti odstavek 170. člena ZKP) oz. obtožni predlog (prvi odstavek 430. člena ZKP). Takšna razlaga izhaja tudi iz točke 26. odločbe Ustavnega sodišča, zato je povsem pravilen zaključen preiskovalne sodnice, da državna tožilka v obravnavani zadevi kazenskega pregona ni začela znotraj dveletnega roka.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 32.
posestno varstvo - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prepozna tožba - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčna tožba - neodpravljiva nesklepčnost tožbe
Ker že iz tožbenih trditev izhaja, da je bila tožba zaradi motenja posesti vložena več kot 30 dni potem, ko je tožnica ugotovila, da je bila ključavnica zamenjana, in ko ji je toženec na njen opomin, naj ji izroči ključe, odgovoril, da tega ne bo storil, je bila tožba glede na materialnopravno določbo 32. člena SPZ vložena prepozno. Tožbenih trditev v tej smeri se ne da dopolniti. Tožba je bila neodpravljivo nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00012744
ZDen člen 73. ZPP člen 286, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 623, 623/6.
določitev odškodnine - upravičenec do denarne odškodnine - denacionalizirana nepremičnina, vrnjena v last in posest - vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem - odplačna pridobitev nepremičnine - pravni naslednik - univerzalno pravno nasledstvo - prevzemna družba - nova družba - prenos premoženja - statusna sprememba - prenos poslovanja družbe - pravica do izjave - ugovor prekluzije - bistvene kršitve določb postopka
Po 73. členu ZDen so do odškodnine upravičeni zavezanci, iz katerih sredstev je bila po odločbah ZDen vrnjena nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno. Določba 73. člena ZDen je pri opredelitvi odškodnine omejena na subjekte, ki so bili denacionalizacijski zavezanci in so podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga izključeni.
Sporno je, ali je predlagatelj pravni naslednik pridobitelja obravnavane nepremičnine in odplačnost pridobitve.
Univerzalno pravno nasledstvo je podano, kadar ob statusnih spremembah prevzemni pravni subjekt vstopi v celotni pravni položaj prenosnega pravnega subjekta, tako da je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij.
Pravna prednica predlagatelja s prevzemom dela premoženja v upravljanje in tudi s prevzemom dela poslovanja nekdanje podružnice Narodne banke FLRJ vstopila le v posamezna pravna razmerja narodne banke, kar ne vodi do univerzalnega pravnega nasledstva oziroma celovitega prenosa premoženja z vsemi pravicami in obveznostmi. Tako se izkaže, da pogoj univerzalnega pravnega nasledstva za odškodnino po 73. členu ZDen ni izpolnjen in je predlog pravilno zavrnjen.
izločitev dokazov - izločitev zapisnikov o zaslišanju - pravni pouk osumljencu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - položaj obdolženca
Glede na takšno procesno situacijo bo šele v nadaljevanju kazenskega postopka, potem, ko bo S. S. poučena v skladu z določbami 236. člena ZKP izjavila, ali bo uveljavljala pravno dobroto, da zoper moža ne priča oziroma v primeru pričanja na podlagi vsebine njene izpovedbe mogoče odločiti, ali se sme sodna odločba opirati na njen zagovor kot osumljenke v fazi preiskave. Odločitev o tem, ali gre za dokaz, ki ga je potrebno izločiti iz spisa in posledično, v skladu z dokritno sadežev zastrupljenega drevesa ravnati enako tudi glede vseh dokazov, ki izvirajo oziroma so pridobljeni na podlagi njenega zagovora, bo torej mogoče sprejeti v nadaljevanju kazenskega postopka.
Po določbi 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče (med drugim) pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki (točki a) in b) ). Tožnik in toženec nista v razmerju delavec delodajalec in toženec (družbenik in zakoniti zastopnik družbe, ki naj bi bila tožnikov delodajalec) tudi ni pravni naslednik delodajalca (izbrisane družbe). Zato ni podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v tem sporu.
V primerih spregleda pravne osebnosti ne gre za pravno nasledstvo družbenika za obveznosti družbe, ampak za dvojno odgovornost za obveznosti družbe, to je družbe same in družbenika. Zato za takšne spore delovno sodišče ni pristojno, čeprav so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje v skladu s četrtim in petim odstavkom 590. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 634. členom ZGD-1 pravilno ni presojalo le pomena pravice in verjetnosti uspeha udeleženca s tožbo, ampak je opravilo tehtanje s škodo, ki lahko nastane udeleženim družbam. To nujno zahteva širšo obravnavo zadeve od parcialne obravnave posameznih pravic udeleženca.Ne gre za ugotavljanje in dokazovanje konkretne škode, ampak za abstraktno škodno nevarnost zaradi poznejšega vpisa v sodni register .
seznam dolžnikovega premoženja - denarna kazen - dodatno sredstvo izvršbe
Pri kaznovanju po 31. v zvezi s 33. členom ZIZ gre torej za poskus vplivati na voljo dolžnika, naj opravi dejanja, ki so nujna za učinkovito varstvo upnika. Kazen je tako v tem primeru sredstvo za zagotavljanje izvršbe. Njen cilj je omogočiti upniku, da v izvršilnem postopku pride do poplačila svoje terjatve. Kljub uporabi pojma „kazen“ ne gre za kaznovanje, temveč za izvršilno sredstvo v širšem pomenu.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - poslovna izguba - ogrozitev dejavnosti
Ker pri vprašanju plačila sodnih taks ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč izključno to, ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo takse oziroma ali ji bi plačilo sodne takse onemogočilo poslovanje, toženka ne more uspeti s sicer tudi pavšalno pritožbeno navedbo, da ima izgubo.
Tožnici ni uspelo dokazati, da je sporna toženkina terjatev, ki je zavarovana s hipoteko na tožničini nepremičnini, že prenehala.
Terjatev, ki se zavaruje s hipoteko, mora biti identificirana tako, da se navedejo podatki o njeni višini in zapadlosti, obrestni meri in morebitni valorizacijski klavzuli.
ZSReg člen 8.. ZGD-1 člen 35.. ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravna oseba - zastopanje - prokurist - direktor - prenos pooblastila - pooblaščenec - objava v sodnem registru - obseg prokure - rok za podajo odpovedi - pooblastilo - podpis
V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje veljavnosti pooblastila za samostojno zastopanje toženke, temveč gre zgolj za prenos določenih upravičenj s področja kadrovskega področja s strani direktorja toženke na posameznega zaposlenega, to je področno vodjo. ZDR-1 v prvem odstavku 20. člena izrecno določa možnost, da zakoniti zastopnik delodajalca, ki je pravna oseba, pooblasti za zastopanje posamezne zaposlene, kot tudi tretje osebe. Navedena določba je materialnopravna podlaga za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja direktorja in prokurista na posameznega zaposlenega s strani direktorja, pri čemer zadošča, da je pooblastilo podpisal zgolj direktor.
Pooblaščenec opravlja pravna dejanja za svojega pooblastitelja, v konkretnem primeru je bil to neposredno zastopani direktor, za katerega je v sodnem registru kot javni knjigi določena omejitev zastopanja. Zato ni potrebno, da bi bilo to določeno še v samem pooblastilu.
V obravnavani zadevi sta skladno s prvim odstavkom 20. člena ZDR-1 delodajalca zastopali od zakonitega zastopnika pisno pooblaščeni osebi (prokuristka in pooblaščena področna vodja), zato je za presojo pravočasnosti izredne odpovedi odločilno, kdaj se je s kršitvami seznanila zadnja od njiju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011734
ZD člen 212, 213.
pogodba o preužitku - pogodba o dosmrtnem preživljanju - narava pogodbe - vsebina pogodbe - dediči kot nujni sosporniki - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - darilna pogodba
Med zakonitimi dediči obstaja spor o tem, ali premoženje iz darilne pogodbe in pogodbe o dosmrtnem preživljanju spada v zapuščino.
V zvezi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dedinja že vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, zato tako pogodba kot zemljiškoknjižno stanje izkazujeta, da je verjetnejša pravica te dedinje kot pravica pritožnikov.
Dediči so nujni enotni sosporniki, kar pomeni, da morajo vsi dediči sodelovati v pravdi na aktivni ali pasivni strani.
Ker je upnik prijavil terjatev v skladu s 60. členom ZFPPIPP, njegova prijava pa se nanaša na terjatev, ki je oživela zato, ker je v stečajno maso vrnil korist, ki jo je imel zaradi dolžnikovega dejanja, ki je v stečajnem postopku izpodbojno, se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da ne gre za prijavo terjatve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 59. člena ZFPPIPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012476
OZ člen 3, 5, 6, 6/1, 6/2, 8, 39, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 112, 119, 372. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. ZBan-1 člen 155.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - predvidljivost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - valutna klavzula - causa credendi - oderuška pogodba - sklenitvena faza pogodbe - pravica in dolžnost informiranja - pojasnilna dolžnost banke - nepošteni pogodbeni pogoji - predmet pogodbe - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - načelo vestnosti in poštenja - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasni pogodbeni pogoji - delna ničnost pogodbe - spremenjene okoliščine
Sklenitev kreditne pogodbe v valuti, ki ni valuta, v kateri prejema dohodke, za kreditojemalca nedvomno predstavlja tveganje. Prevzem takšnega tveganja v zameno za ugodnejšo obrestno mero sam po sebi ni nedopusten, čeprav bi bilo tveganje za potrošnika precejšnje in neobvladljivo. Bistveno pa je, da je tveganje prevzeto na podlagi poštenih in odprtih pogajanj ter kot posledica informirane odločitve.
Dogovor o valuti vračila je glavni predmet pogodbe, saj gre za bistven del pogodbenega razmerja. Kot takšen je lahko podvržen presoji poštenosti le, če ni bilo zadoščeno zahtevi po njegovi jasnosti in razumljivosti. Slednja pa je izpolnjena le, če je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost.
Pojasnilna dolžnost banke v razmerju do stranke izhaja že iz splošne informacijske obveznosti, ki v predpogodbeni fazi zavezuje vse poslovne subjekte in izvira iz načela vestnosti in poštenja. To načelo od banke, ki na trgu profesionalno opravlja storitve na finančnem področju, zahteva, da z nasprotno stranko deli informacije, ki so pomembne za sklenitev posla, vključno s tveganji, ki jih prinaša. Informacije morajo biti resnične in popolne, da se stranka lahko nanje upravičeno zanese. Dolžnost zagotavljanja informacij se dopolnjuje s prepovedjo posredovanja neresničnih ali zavajajočih informacij in je podana ne glede na (ne)izražen interes stranke. Banka se svoje pojasnilne dolžnosti ne more razbremeniti z ugovorom, da stranka ni vprašala ali drugače izrazila interesa za pridobitev relevantnih informacij.
Za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ne zadostuje dejstvo, da je tožena stranka tožnikoma predočila, da lahko pride do spremembe tečaja in spremembe obroka. Prav tako ne zadostuje dejstvo, da ni posebej poudarjala prednosti kredita v tuji valuti in da tožnikov ni zavajala z zagotovili o pričakovani stabilnosti tečaja. Tožena stranka je bila namreč v okviru pojasnilne dolžnosti dolžna: 1) predočiti tudi slabosti tovrstne kreditne pogodbe ter 2) tožnikoma razkriti informacije, s katerimi je razpolagala, in bi lahko pomembno vplivale na obseg njune pogodbene obveznosti.
Pojasnilna dolžnost ob sklepanju pogodb v tuji valuti ne obsega obveznosti pravilnega napovedovanja gibanja tečaja, vključuje pa dolžnost predstavitve možnosti (verjetnosti) znatnega padca vrednosti domače valute ter pojasnila, kako bi uresničitev te možnosti vplivala na obseg potrošnikovih pogodbenih obveznosti v domači valuti, tako na višino posamezne anuitete kot tudi na višino skupnega zneska, ki bo potreben za poplačilo kredita. To velja toliko bolj, ker je tožena stranka kredite v tuji valuti sama ocenjevala za bolj tvegane in zato zahtevala višjo kreditno sposobnost, poleg tega pa je primerjava obrestnih mer in anuitet ob sklenitvi pogodbe vzbujala vtis, da je kredit v tuji valuti ugodnejši od kredita v domači valuti, zato je lahko pričakovala, da bo povprečni potrošnik, če ne bo primerno seznanjen z mogočimi negativnimi posledicami valutnega tveganja, izbral kredit v tuji valuti.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014085
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. OZ člen 165, 246, 299.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - dejanska škoda - misija
Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni - tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
vrnitev v prejšnje stanje - prepozna zahteva za varstvo zakonitosti
Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi pravilno sklicuje na vsebino komentarja k členu 89 ZKP točka 5, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe. Vrnitev v prejšnje stanje je mogoča le pri zamudi roka za pritožbo ali roka za napoved pritožbe zoper sodbo in sklepe, naštete v prvem odstavku tega člena. Zoper druge sklepe, kot je na primer sklep o priporu, sklep o uvedbi preiskave ali sklep o stroških postopka, obdolženec ne more predlagati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok za pritožbo. Vrnitev v prejšnje stanje tudi ni možna, če je obdolženec zamudil rok za vložitev kakšnega drugega pravnega sredstva, na primer rok za odgovor na pritožbo, rok za ugovor zoper obtožnica ali rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.