dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - zlom leve koželjnice - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Bolečina je subjektivna kategorija, vendar izvedensko mnenje služi ne le objektivizaciji obsega škode, ampak tudi preveritvi verodostojnosti oškodovančevih trditev in izpovedbe.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - ogled nepremičnine - vabilo na ogled nepremičnin - neudeležba - opravičljiv razlog - učinki predloga za odlog izvršbe
Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila dolžnica vabljena na ogled nepremičnine. Res je, da je zaprosila za preložitev ogleda, vendar pa je to prošnjo utemeljila le z vloženim predlogom za odlog izvršbe. Ker sam predlog za odlog še ne ustvarja nobenih pravnih učinkov, tudi ne predstavlja opravičljivega razloga za neudeležbo na ogledu oziroma za neopravljen ogled. V pripombah je dolžnica navedla le, da se ogleda ni udeležila, ker je bila ta dan odsotna, ob tem pa ne pojasni, kaj je bil vzrok njeni odsotnosti, in tudi ne trdi, da bi odsotnost kakorkoli javila cenilcu, ki je posledično ogled pravilno opravil v njeni nenavzočnosti in zato le z zunanje strani. Dolžnica tudi ne pojasni, kako oziroma v čem bi oprava notranjega ogleda sploh vplivala na ugotovljeno vrednost nepremičnine, saj ne poda nobene trditvene podlage o morebitni nadstandardni opremi stanovanja, prenovi stanovanja ipd., kar bi lahko vplivalo na višjo vrednost stanovanja.
Cenilec je sicer po prejemu pripomb dolžnici dal dodatno možnost oprave notranjega ogleda, česar pa mu ob upoštevanju dejstva, da je svoje delo že opravil in cenitev izdelal na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagal, in brez notranjega ogleda zaradi razlogov na dolžničini strani, ni bilo treba storiti in za to niti ni zakonske podlage. Posledično so vse navedbe, ki jih dolžnica v pripombah in v pritožbi podaja glede razlogov za odsotnost na ponovnem ogledu, pravno nepomembne in ne morejo vplivati na pravilnost sprejete odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00012181
ZNP člen 97. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (2010) člen 55. Pravilnik o tehničnih pogojih in normativih za varen trasport tekočih in plinstih ogljikovodikov po magistralnih naftovodih in plinovodih ter naftovodih in plinovodih za mednarodni transport (1985) člen 8, 9, 9/2.
denarna odškodnina - ustanovitev služnosti v javno korist - služnost plinovoda - zmanjšanje vrednosti nepremičnine - izgubljeni dohodek - varnostni pas - dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - pravica do izjave - protispisnost - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Zgolj nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca.
Očitek protispisnosti je podan zgolj takrat, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi temi listinami. To pomeni, da mora pritožnik ob uveljavljanju navedene kršitve navesti konkretno mesto v listini, iz katere naj bi bil podatek o odločilnem dejstvu napačno prenesen v sodbo.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - ustavitev izvršbe - potrebni pravdni stroški - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - pravočasen umik tožbe
Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.
Krajše odsotnosti tožnice z dela v spornem obdobju, zaradi katerih je opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki za polni delovni čas, ne pomeni, da je šlo le za občasno delo s prekinitvami, in da ni šlo za nepretrgano opravljanje dela v smislu definicije delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - protipravno vznemirjanje lastnika - solastninska skupnost - večstanovanjska stavba - skupni deli objektov in naprave - toplovodne in plinovodne instalacije - plinska peč - posel, ki presega redno upravljanje - posel izrednega upravljanja - soglasje solastnikov - soglasje za priklop na distribucijsko omrežje - konkludentno soglasje - stvarna pasivna legitimacija
Z ravnanjem toženke, ki je odklopila plin in demontirala oba bojlerja, tožnica ni bila protipravno vznemirjena. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je do odklopa plina in demontaže obeh bojlerjev prišlo že dne 6. 10. 2009. O odklopu in demontaži je bila tožnica s strani toženke seznanjena, vendar temu ni nasprotovala. Nenazadnje jo takšno stanje ni motilo vse do vložitve tožbe leta 2014. Toženka je pred odklopom in demontažo pridobila soglasje takratnega začasnega upravitelja zapuščine, ki je imel 60 % delež na predmetni nepremičnini.
Priklop plina predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Tožnica bi morala tožbeni zahtevek za ponovni vklop plina naperiti zoper vse solastnike predmetne nepremičnine in ne le zoper toženko. Ker toženka samostojno ne bi mogla urediti priklop plina, je tožbeni zahtevek že zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije neutemeljen.
taksna oprostitev - presoja okoliščin, ki opredeljujejo premoženjski položaj vložnika - blokada sredstev na računu - nepremično premoženje
V skladu z ustaljeno prakso ESČP je treba v izhodišču presojati posameznikovo zmožnost plačila sodne takse. Ta zmožnost mora biti dejanska in učinkovita.
Ne zadošča le pravna dopustnost prometa s premoženjem, na kar se je oprlo sodišče prve stopnje v zvezi z dolžničinimi obremenjenimi nepremičninami, ampak dejanska možnost, da se vnovči za plačilo sodne takse. Za plačilo sodne takse se zahteva velika likvidnost premoženja, že po naravi stvari pa je obremenjene nepremičnine težko hitro vnovčiti s prodajo ali oddajo v najem. V takem položaju je podana velika verjetnost, da bo predlagateljica taksne oprostitve prisiljena plačati sodno takso iz sredstev, ki so sicer opredeljena kot minimalni vir za preživljanje sebe in družinskih članov.
prekoračenje trditvene podlage - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Sodišče je štelo, da je toženec z nameni nakazil, ki jih je navedel na plačilnih nalogih, opravil izbiro o izpolnitvi, o kateri je bila tožeča stranka obveščena. Pri tem pa je sodišče prekoračilo trditveno podlago tožene stranke, ki tega ni zatrjevala, pač pa je tekom postopka trdila le, da je terjatev do tožeče stranke že poplačala.
Terjatev dolžnika je nastala pred začetkom stečajnega postopka, do povratne cesije prišlo šele po začetem stečaju, kar prepoveduje 263. člen ZFPPIPP. Namen tega posebnega pravila je preprečiti, da bi posamezni upniki zlorabili privilegij, ki ga omogoča splošno pravilo o nedovoljenosti pobota v stečaju.
izterjava davčnih obveznosti - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - popolnost predloga za izvršbo - skladnost predloga za izvršbo in izvršilnega naslova - relativno zastaranje - absolutno zastaranje davčne obveznosti - prispevki - stroški davčne izvršbe
Seznam izvršilnih naslovov je izvršilni naslov, če so v njem za vsak posamezni izvršilni naslov navedeni datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Na izvršilni naslov je sodišče zaradi stroge formalne legalitete vezano in ga ne sme spreminjati niti se spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Vse morebitne nepravilnosti pri izdaji posameznega izvršilnega naslova iz seznama bi zato moral dolžnik uveljavljati v predhodnem davčnem postopku.
Sodišče ni imelo podlage za pozivanje upnika k dopolnitvi predloga za izvršbo, saj je predlog vseboval vse sestavine, ki jih zahteva 40. člen ZIZ, upnik pa je priložil tudi vse potrebne listinske dokaze, na podlagi katerih je sodišče lahko preizkusilo skladnost predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom in izpolnjevanje pogojev za dovolitev izvršbe na dolžnikove nepremičnine.
V zvezi s potekom petletnega zastaralnega roka višje sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru tega ni uveljavljal, v pritožbi pa se na zastaranje sklicuje le pavšalno. Ob tem iz podatkov spisa ni razvidno, da bi kakšna od obveznosti ob začetku postopka davčne izvršbe že relativno zastarala. Davčni postopek pozna tudi absolutno zastaranje, s katerim pravica ugasne in na katerega je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Višje sodišče ob upoštevanju časovnih meja pravnomočnosti odloča po stanju na dan odločanja sodišča prve stopnje, na ta dan pa desetletni rok za absolutno zastaranje še ni potekel za nobeno od obveznosti iz seznama izvršilni naslovov, zato bo o zastaranju v nadaljnjem postopku odločalo sodišče prve stopnje.
Ker se prispevki obravnavajo kot davek, je za njihovo izterjavo pristojen davčni organ, zato je odmerna odločba za prispevke lahko vsebovana v seznamu izvršilnih naslovov brez zahteve za njeno predložitev v izvršilnem postopku. Tudi stroški postopka pobiranja davkov so pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek.
OZ člen 186,186/3, 188, 188/1, 188/2, 346, 963, 963/1. ZPP člen 279a, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 358, 358-3. ZVZD člen 5, 15, 15-6, 23, 23/1, 23/2, 23/3.
regres plačnika - odpoved glavni obravnavi - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija) - tek zastaralnega roka - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - protispisnost - prispevek oškodovanca
Predmet te pravde je (notranji) regresni zahtevek iz prvega odstavka 188. člena OZ. Ker je zavarovalnica z izplačilom odškodnine oškodovancu vstopila v položaj svojega zavarovanca, tako kot to določa pravilo o subrogaciji iz prvega odstavka 963. člena OZ, se tudi začetek in dolžina zastaralnega roka za njen regresni zahtevek proti sopovzročitelju škode določata po zastaralnem roku terjatve, v katero zavarovalnica vstopa.
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo nepopolni in deloma nasprotujoči si oceni obeh izvedencev. Brez potrebnega dodatnega razčiščevanja konkretnih razlogov za opustitev šolanja in vprašanja obstoja tožnikove splošne zdravstvene zmožnosti za šestmesečno zaposlitev spornega leta je pavšalno zaključilo, da pogoji iz 4. odst. 116. člena ZPIZ-1 niso izpolnjeni. Nepopolnost in neskladje v izvedenskem mnenju, ki se ne da odpraviti z zaslišanjem izvedencev, je po 3. odst. 254. člena ZPP razlog za postavitev drugega izvedenca. V obravnavani zadevi torej za pridobitev drugega interdisciplinarnega mnenja.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00013069
ZZZDR člen 51, 59. ZMZPP člen 53, 53/2, 67, 67/2. OZ člen 533.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje zakoncev - pristojnost slovenskega sodišča - skupno premoženje v tujini - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - prenehanje življenjske in ekonomske skupnosti - dokazno breme - darilna pogodba - darilo - navidezna darilna pogodba - podjetniško premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Toženec se je v obravnavanje glavne stvari spustil z odgovorom na tožbo ter preden je ugovarjal pristojnosti, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Tudi sicer je smotrno, da se skupno premoženje pravdnih strank razdeli v enem postopku po enotnem načelu za celotno skupaj ustvarjeno premoženje (drugi odstavek 53. člena ZMZPP).
Če sta pravdni stranki navzven in navznoter funkcionirali kot zakonca vse do avgusta 2014, pomeni, da sta se medsebojno spoštovali in si pomagali. Zgolj izostanek intimnosti v zakonski zvezi ne pomeni tistega prevladujočega dejstva, ki bi pripeljalo do ugotovitve, da življenjska skupnost med zakoncema ni več obstajala. Toženec torej ni dokazal, da sta pravdni stranki od maja 2009 komunicirali le še na relaciji toženec kot lastnik podjetja in tožnica kot zaposlena pri njem, zato so pritožbene navedbe v tem delu neutemeljene.
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev je treba pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteti kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Toženec je bil res samostojni podjetnik že v času pred sklenitvijo zakonske zveze s toženko, vendar pa njegova obrt ni bila tako uspešna, da bi prihranil toliko denarja, da bi sam financiral nakup zemljišč in gradnjo stavb. Nekaj strojev in orodja v lasti toženca ni predstavljalo takšnega kapitala, iz katerega bi bilo ustvarjeno premoženje, za katerega tožnica trdi, da je skupno. To premoženje je bilo ustvarjeno kot rezultat dela obeh zakoncev v lesarski dejavnosti v približno tridesetih letih.
Toženec ni uspel dokazati, da gre pri nepremičninah za njegovo posebno premoženje, pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze, po razpadu življenjske skupnosti in na podlagi darilnih pogodb, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vse nepremičnine, ki so razvidne iz izreka delne sodbe, predstavljajo skupno premoženje, saj so bile odplačno pridobljene v času trajanja življenjske in ekonomske skupnosti pravdnih strank.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012375
KZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-3, 74, 74/2, 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - odločilno dejstvo - konkretizacija pritožbenih očitkov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - celovita dokazna ocena - spreminjanje izjav - sugestivno vprašanje - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - odločba o kazenski sankciji - uporaba omilitvenih določil - odmera kazni - odvzem protipravne premoženjske koristi
Pritožba uveljavlja t.i. protispisnost kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki je po zakonski dikciji 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP podana takrat, ko je o odločilnih dejstvih precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah med postopkom in samimi temi listinami oziroma zapisniki. Nasprotje, ki ga pritožba izpostavlja, se ne nanaša na prav nobeno odločilno dejstvo.
ZFPPIPP člen 341, 341/3, 341/3-1, 341/7, 342, 342/2, 342/3, 347, 347/1. ZGD-1 člen 10a, 10a/1, 481, 481/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - sklep o prodaji - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - predkupna pravica - prenos poslovnega deleža - omejitve ustanavljanja družb ter pridobitve statusa družbenika - kogentna zakonska določba
Upraviteljev predlog za soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe mora vsebovati tudi upraviteljevo stališče o tem, ali je predmet prodaje, predmet predkupne pravice. To stališče mora upravitelj tudi ustrezno obrazložiti.
ZGD-1 vsebuje kogentna pravila o kontroli omejitev pri pridobivanju poslovnih deležev družb, določena v 10.a členu ZGD-1, na katera je potrebno pri sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža paziti po uradni dolžnosti. Če se ugotovi, da obstajajo razlogi za omejitev pri pridobitvi poslovnega deleža iz 1. do 3. točke prvega odstavka 10.a člena ZGD-1, je treba soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe zavrniti.
poenostavljena prisilna poravnava - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - razrešitev upravitelja
Namen vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka tako redne kot tudi poenostavljene prisilne poravnave. Zato nad istim dolžnikom ne moreta teči oba postopka hkrati.
Pritožbeno sodišče zato nima pomislekov v pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča o prekinitvi postopka.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da se razreši upravitelja pred odločitvijo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, saj je treba zaradi izostanka kavtel, ki sicer v postopku redne prisilne poravnave varujejo položaj upnika, zaradi uravnoteženosti položaja obeh strank zagotoviti nadzor nad dolžnikovim poslovanjem.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00012457
KZ-1 člen 86, 86/11.. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - izvršitev izrečene zaporne kazni
Popolna neodzivnost, pasivnost in ignorantski odnos obsojenega do privilegija, ki mu ga je z izrečeno sodbo omogočilo sodišče prve stopnje, da se torej izrečena kazen zapora nadomesti z delom v splošno korist, zato po oceni pritožbenega sodišča ne omogočajo in ne dopuščajo nobenega podaljševanja izvršitve kazni na ta način. Zgolj obsojenčeva prošnja, da se ga ponovno napoti na CSD za dogovor za opravljanje družbeno koristnega dela, ko je hkrati očitno, da sam v tej smeri ni storil prav ničesar, namreč na podlagi vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin ni nobena garancija, da bi obsojenec svoje obveznosti tudi dejansko izpolnil.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta
Iz navedenega izhaja, da lastnik objekta, ki stoji na istem naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov določene pravne osebe, ni oseba, ki bi bila zavezana obvestiti registrsko sodišče, da navedena pravna oseba na tem naslovu ne posluje in nima urejenega hišnega predalčnika.
Le v kolikor bi predlagateljica trdila, da subjektu vpisa ni dala dovoljenja za poslovanje na naslovu K., bi lahko nastopala kot upravičena predlagateljica začetka postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije subjekta vpisa. Vendar pa tega ni trdila.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - sporna dejstva v izvršbi - obstoj terjatve - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - izvršljivost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - nedopustnost izvršbe - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - kršitev pogodbenih obveznosti - odstop od kreditne pogodbe
Obstoja in višine terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu, dolžnik v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe ne more izpodbijati. Načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka sodišču ne dovoljuje presojati utemeljenosti in pravilnosti izvršilnega naslova. Upoštevati mora terjatev, kot je opredeljena v izvršilnem naslovu. V ugovoru zoper sklep o izvršbi se lahko uveljavljajo le razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Nobeden od teh pa ne dopušča ponovne presoje utemeljenosti terjatve iz izvršilnega naslova.
Odstop od pogodbe zaradi kršitve pogodbenih obveznosti kreditojemalcev pri plačevanju kreditnih obrokov, s posledično takojšnjo zapadlostjo celotne terjatve, je bil dogovorjen že v kreditnih pogodbah oz. notarskih zapisih, ki sta jih tožnika kot poroka in pogodbeni stranki podpisala ter se z njimi strinjala. To pomeni, da je bil obstoj terjatve, nastale na način (z odstopom od kreditne pogodbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti), ki ga skušata pritožnika izpodbijati, ugotovljen že v izvršilnem naslovu - notarskem zapisu.