načelo sorazmernosti - izvršba na nepremičnine - ugovor zastaranja - novo izvršilno sredstvo - pobotni ugovor - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - pravica do lastnine - terjatev - pravno varstvo
Glede uveljavljanja načela sorazmernosti sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ, na predlog upnika, do konca izvršilnega postopka, dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetnih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmetih. V tej fazi postopka še niti nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost predlaganih sredstev in predmetov izvršbe v primerjavi z višino terjatve (3. člen ZIZ), dolžno pa je paziti na dovoljenost predlaganih sredstev in predmetov (30. in 32. člen ZIZ) in na izvzetja oziroma omejitve izvršbe, predvidene v ZIZ. Upnik pa pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Primer Vaskrsić, na katerega se sklicuje dolžnik, ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve, saj je potrebno upoštevati okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje. Če namreč upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. V primeru, ko se izterjuje nizek dolg pa je od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Nizka višina terjatve torej sama po sebi, po mnenju višjega sodišča, še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo dolžnikovega deleža nepremičnine.
dovoljenost ugovora po izteku roka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - odpust obveznosti v osebnem stečaju - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe
Četudi bi obstajali utemeljeni razlogi za kasnejše navajanje novih dejstev in dokazov, dolžnik ugovora po izteku roka ne sme utemeljevati z dejstvi iz časa pred nastankom izvršilnega naslova, ki ga v obravnavani zadevi predstavlja naložitveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
umik pritožbe - domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - dokazilo o plačilu
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno štelo, da je pritožba umaknjena (drugi odstavek 105.a člena ZPP).
škodni dogodek - prometna nesreča - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - nedokazane trditve - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je do prometne nesreče prišlo, vendar ni dokazano, da bi zaradi te nesreče tožnik dobil poškodbe, kot jih zatrjuje, zato vzročna zveza med zatrjevanimi poškodbami in prometno nesrečo ni izkazana. Če ni dokazano, da so tožnikove telesne poškodbe nastale v prometni nesreči, potem je neutemeljen celoten odškodninski zahtevek iz naslova nepremoženjske škode, tako za telesne bolečine, kakor tudi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
postopek preventivnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka - bistvene vsebine predloga - sklep o začetku postopka - osnovni seznam finančnih terjatev - ločitvena pravica - sporazum o finančnem prestrukturiranju - procesne ovire za vodenje postopka - pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja - insolventnost
Ker z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do trditev pritožnice, da dolžnik ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, saj le-te glede na podano soglasje upnikov iz drugega odstavka 44.g člena ZFPPIPP niso več relevantnega pomena.
Ker se ugotovitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka sklepa, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, nanaša tudi na finančne terjatve, zavarovane po ZFZ, saj so te vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev, je tudi izpodbijani sklep v 2. točki izreka v nasprotju s petim odstavkom 44.l člena ZFPPIPP, ki izrecno izključuje učinek začetka postopka preventivnega prestrukturiranja kot tudi sporazuma o finančnem prestrukturiranju za te terjatve.
šikaniranje - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - pravice člana društva - kršitev osebnostne pravice - izključitev člana iz društva - pravica do združevanja - pravica do duševne integritete - pravno priznana oblika nepremoženjske škode - oblike nepremoženjske škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - nastanek škodne posledice - duševne bolečine
Zaradi kršitve osebnostnih pravic je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino samo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode. Poseg v osebnostne pravice sam po sebi v nobenem primeru ni pravno priznana škoda, predstavlja pa lahko pravno relevanten vzrok (izvor) duševnih bolečin.
Krog oblik nepremoženjske škode je zaprt, zato za tiste nepremoženjske škode, ki niso pravno priznane, ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Kadar je mogoče odpravo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin doseči že z vzpostavitvijo prejšnjega stanja oziroma z ugotovitvijo kršitve, je takšen način odprave posledic v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Ustave.
Manjkajo navedbe o tem, kako se očitano diskriminatorno in šikanirajoče ravnanje toženke odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - misija
Zagotovitev misijskega dopusta oziroma navedene odsotnosti ter višja plača na misiji ne izključujeta pravice do tedenskega počitka oziroma upravičenja do plačila odškodnine v primeru, da ta pravica ni zagotovljena. To, da je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje v obdobju od 17. 11. 2010 do 7. 12. 2010 izrabil posebni dodatni dopust v trajanju 21 dni, ne pomeni, da ne more biti upravičen do vtoževane odškodnine za 25 neizkoriščenih dni tedenskega počitka v času misije od 24. 8. 2010 do 31. 3. 2011. Prav tako ni možno slediti pritožbeni navedbi, da je že v sami tožnikovi plači, ki je za čas napotitve v mirovne sile določena na mesečni ravni celo v pavšalnem neto znesku, zajeto tudi plačilo za neizkoriščene dneve tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 118, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.. ZPP člen 154, 154/2.. ZDSS-1 člen 38, 38/2, 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - individualni delovni spor
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Na strani tožnika je izpostavilo delni uspeh z zahtevkom in s tem drugi odstavek 154. člena ZPP, napačno pa se je sklicevalo na drugi odstavek 38. člena ZDSS-1. Ta določba je bila uzakonjena delavcu v korist, ne obratno. Namenjena je temu, da se na delavca, ki ga zastopa predstavnik sindikata, v primeru delnega oziroma manjšega uspeha v pravdi nanj ne prevalijo stroški delodajalca, ne pa temu, da bo delavec kril sam svoje stroške. Za slednjo odločitev je podlaga že v določbah ZPP. Navedena določba ZDSS-1 je torej v predmetnem sporu docela neuporabljiva, saj v tovrstnih sporih delodajalec krije sam svoje stroške postopka ne glede na uspeh (peti odstavek 41. člena ZDSS-1), zato je okoliščina delnega uspeha na strani tožene stranke za odmero njenih stroškov nerelavantna.
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPol člen 30. ZKP člen 214.
odškodninska odgovornost države - ravnanje sodišča - odredba za hišno preiskavo - protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa - nasilen vstop v stanovanje - nujni vstop v tuje stanovanje - načelo sorazmernosti - milejši ukrep - načelo učinkovitosti - presenečenje za stranke - neobstoj protipravnega ravnanja - nahajanje - zasledovanje osumljenca
Odredba za hišno preiskavo za izvedbo preiskave stanovanja tudi na naslovu tožnice je bila izdana pravilno.
Vstop policistov v stanovanje s poškodbo vhodnih vhodnih vrat večstanovanjskega objekta in stanovanja tožnice je bil v okviru zakonskih pooblastil, prekomerna sila ni bila uporabljena.
podjemna pogodba - obligacija rezultata - pravica do plačila - trditveno in dokazno breme
Pogodba o opravljanju storitev je podjemna pogodba, pri kateri ima podjemnikova obveznost značilnosti obligacije rezultata. Navedeno pomeni, da je podjemnik do plačila upravičen šele, ko v celoti in pravilno doseže rezultat - izpolni svojo obveznost.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ponovna prijava priznane ločitvene pravice - pravnomočen sklep - sklep o napotitvi upnika na pravdo - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sklepa
Sodišče mora ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Smiselno to pravilo v obravnavanem postopku osebnega stečaja pomeni, da bi moralo sodišče, potem ko bi dobilo obvestilo upraviteljice, da je upnik ponovno prijavil ločitveno pravico na predmetih, na katerih mu je bila (na podlagi predhodno podane prijave) že s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic že priznana ločitvena pravica, prijavo upnika zavreči.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014085
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. OZ člen 165, 246, 299.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti - dejanska škoda - misija
Čeprav gre pri opravljanju dela v tujini za poseben pravni in dejanski položaj delavcev, to ne pomeni, da se delavcu lahko odreče pravica do tedenskega počitka. Bistveno je, da je delavec, če mu delodajalec te pravice ne zagotovi, upravičen do plačila, kot ga zahteva v obravnavani zadevi.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od prvega dne po zaključku misije, saj mu je takrat nastala škoda oziroma je odškodninska obveznost zapadla v plačilo. Do vrnitve z misije bi namreč tožena stranka tožniku lahko še omogočila izrabo prostih dni - tedenskega počitka, po vrnitvi z misije pa tožnik izrabe prostih ur iz naslova kompenzacij v tujini, torej tudi zaradi neizrabljenega tedenskega počitka (do katerega je imel tožnik pravico na misiji v tujini), glede na ureditev v splošnih aktih tožene stranke (pravilniku), ni imel več pravice in možnosti zahtevati. Zato je lahko od tedaj dalje uveljavljal le plačilo odškodnine za premoženjsko škodo (ki mu je nastala, ker je v dneh, ko bi mu moral biti zagotovljen tedenski počitek, opravljal redne delovne obveznosti za toženo stranko oziroma je bil na razpolago delodajalcu).
ZIZ člen 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-6, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - meje preizkusa po uradni dolžnosti - zapadlost terjatve - ugovor zapadlosti terjatve - cesija terjatve - dokaz prehoda obveznosti
Pritožnik (dolžnik) navaja, da neposredno izvršljiv notarski zapis, na podlagi katerega je sodišče dovolilo izvršbo, ni izvršilni naslov, ker terjatev ni zapadla. S tem v zvezi zatrjuje ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar neutemeljeno. V ta ugovorni razlog namreč uvrščamo tiste listine, ki sploh ne morejo biti izvršilni naslovi (ker jim torej ta lastnost ni podeljena z zakonom, ker jih je izdal nepristojen organ ali ker ne vsebujejo zakonsko določene vsebine - na primer soglasja dolžnika za neposredno izvršljivost; 17. člen ZIZ), ali pa listine, ki sicer po zakonu imajo moč izvršilnega naslova, vendar nimajo vseh sestavin, ki so potrebne, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo (primerjaj 21. člen ZIZ, zlasti njegov prvi odstavek).
Ob odločanju o ugovoru ZIZ sodišču uradnega preizkusa obstoja tega (sicer impugnacijskega) ugovornega razloga več ne nalaga (drugi odstavek 55. člena ZIZ). Kar je končno jasno, saj potem ko dolžnik postane stranka postopka, je na njemu trditveno in dokazno breme (primerjaj 212. člen ZPP) o nasprotnem.
Listine iz prvega odstavka 24. člena ZIZ je treba razumeti izključno v smislu formalnega dokaznega pravila v okviru izvršilnega postopka in ne v smislu določbe materialnega prava.
izvršba zaradi izterjave preživnine - dokazovanje plačila - pomanjkanje trditev
Dolžnik je posplošeno zatrjeval, da je plačila opravljal na roke zakonite zastopnice upnika, ne da bi svoje trditve ustrezno konkretiziral na način, da bi opredelil točen znesek in datum plačila. Sam je navedel, da je s plačili zamujal, tako tudi ni mogoče upoštevati že same datume zapadlosti posameznih mesečnih preživninskih dajatev kot dneve plačila. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, izvedba dokaza zaradi vezanosti trditvenega in dokaznega bremena ne sme nadomestiti pomanjkljivih trditev (212. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poslovni delež v tuji gospodarski družbi - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v postopku osebnega stečaja v poročilu o stanju svojega premoženja dati popis svojega premoženja. Popis premoženja zajema seznam njegovega premoženja, tako zasebnega premoženja kot tistega, ki zajema podjetniško premoženje. Sem spadajo tudi deleži v tujih gospodarskih družbah.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011660
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Strinjati se gre s stališčem sodišča prve stopnje, da zgolj obsojenčeve navedbe, da se pozivom centra za socialno delo ni odzval, ker je moral delati za najemnino, pri čemer te okoliščine niti ni dokazno podkrepil, ni mogoče šteti kot opravičljiv razlog za neizpolnitev celotne obveznosti 600 ur dela v splošno korist iz pravnomočne in izvršljive obsodilne sodbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011661
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Enoletni rok za opravo dela se je obsojencu iztekel 29. 4. 2017, dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 pa 29. 4. 2018. Gre za zakonski nepodaljšljiv rok, saj KZ-1 ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi bilo mogoče rok za opravo del v splošno korist podaljšati. Obsojenec ni pokazal prav nobene pripravljenosti, da se mu izrečena kazen štirih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist.
zemljiška knjiga - pravni interes - pravni interes za udeležbo v postopku - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 57/1, 58, 58-2, 126, 226, 226/4, 226/4-5, 268, 296, 296/1, 300, 300/4, 357, 364, 371, 371/3, 371/10. URS člen 23. SPZ člen 128.
stečajni postopek - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nastanek terjatve - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija - stranka stečajnega postopka - prenehanje položaja - stroški stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - stroški v zvezi z vnovčenjem - soglasje sodišča k plačilu stroškov - rezervacija sredstev - pravica do sodnega varstva - pravni interes - uveljavljanje pravic v pravdi
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. Če pa se stečajni upravitelj in upnik stroškov glede poplačila stroškov ne strinjata, tak upnik ne more pravnega varstva iskati v stečajnem postopku, temveč mora to uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.
Nesoglasij z upraviteljem upnik stroškov stečajnega postopka ne more razreševati v stečajnem postopku, zato tudi ugovarjati ne more proti načrtu razdelitve. Takega položaja višje sodišče ne ocenjuje za neustavnega, saj so upniku stroškov zagotovljena drugačna pravna sredstva – tožba v pravdnem postopku.
Terjatev, nastala zaradi odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ne predstavlja stroška v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Stečajni postopek se lahko konča tudi, kadar ni mogoče poplačati vseh stroškov postopka. Prva predpostavka za uporabo tega določila je, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.
V breme ločitvenega upnika ni mogoče poplačevati vseh stroškov stečajnega postopka, temveč le tiste, ki so nastali v zvezi s to posebno stečajno maso, kar pa za pritožnikovo terjatev ne velja in tega niti sam ne zatrjuje.
Če bo izvotljena pravica upnika stroškov stečajnega postopka do sodnega varstva, ker tudi če bo uspel v pravdnem postopku, ne bo mogel priti do poplačila svoje terjatve, to ne bo poledica razdelitve te posebne stečajne mase, iz katere v nobenem primeru ne bi mogel biti poplačan.