IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00011661
KZ-1 člen 86, 86/1, 86/8, 86/11.
kršitev obveznosti iz dela v splošno korist - izvršitev kazni zapora - neizpolnjevanje obveznosti
Enoletni rok za opravo dela se je obsojencu iztekel 29. 4. 2017, dveletni rok iz osmega odstavka 86. člena KZ-1 pa 29. 4. 2018. Gre za zakonski nepodaljšljiv rok, saj KZ-1 ne vsebuje izrecne določbe, po kateri bi bilo mogoče rok za opravo del v splošno korist podaljšati. Obsojenec ni pokazal prav nobene pripravljenosti, da se mu izrečena kazen štirih mesecev zapora izvrši na bolj human način z delom v splošno korist.
zemljiška knjiga - pravni interes - pravni interes za udeležbo v postopku - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme, da izpolnjuje pogoje za udeležbo, je na stranki, ki udeležbo priglaša. Korist, ki jo pričakuje od udeležbe v postopku, mora biti pravna, izražati se mora v sferi pravnih pravic oziroma pravnih razmerij osebe, ki priglaša udeležbo. Interes po informiranosti in abstraktna možnost izjave glede nepremičnine, na kateri ima vpisanih več izvedenih pravic, ni pravna korist.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 57/1, 58, 58-2, 126, 226, 226/4, 226/4-5, 268, 296, 296/1, 300, 300/4, 357, 364, 371, 371/3, 371/10. URS člen 23. SPZ člen 128.
stečajni postopek - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nastanek terjatve - razdelitev posebne razdelitvene mase - ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase - procesna legitimacija - stranka stečajnega postopka - prenehanje položaja - stroški stečajnega postopka - unovčenje stečajne mase - stroški v zvezi z vnovčenjem - soglasje sodišča k plačilu stroškov - rezervacija sredstev - pravica do sodnega varstva - pravni interes - uveljavljanje pravic v pravdi
Upniki stroškov stečajnega postopka niso stranke stečajnega postopka, ki je namenjen poplačilu upnikov za njihove terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
O njihovih terjatvah stečajno sodišče sploh ne odloča, razen v delu, ko upravitelj sam oceni, da gre za stroške stečajnega postopka in zato zaprosi sodišče za soglasje k plačilu stroškov postopka v smislu 357. člena ZFPPIPP. Če pa se stečajni upravitelj in upnik stroškov glede poplačila stroškov ne strinjata, tak upnik ne more pravnega varstva iskati v stečajnem postopku, temveč mora to uveljavljati v posebnem pravdnem postopku.
Nesoglasij z upraviteljem upnik stroškov stečajnega postopka ne more razreševati v stečajnem postopku, zato tudi ugovarjati ne more proti načrtu razdelitve. Takega položaja višje sodišče ne ocenjuje za neustavnega, saj so upniku stroškov zagotovljena drugačna pravna sredstva – tožba v pravdnem postopku.
Terjatev, nastala zaradi odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ne predstavlja stroška v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Stečajni postopek se lahko konča tudi, kadar ni mogoče poplačati vseh stroškov postopka. Prva predpostavka za uporabo tega določila je, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti.
V breme ločitvenega upnika ni mogoče poplačevati vseh stroškov stečajnega postopka, temveč le tiste, ki so nastali v zvezi s to posebno stečajno maso, kar pa za pritožnikovo terjatev ne velja in tega niti sam ne zatrjuje.
Če bo izvotljena pravica upnika stroškov stečajnega postopka do sodnega varstva, ker tudi če bo uspel v pravdnem postopku, ne bo mogel priti do poplačila svoje terjatve, to ne bo poledica razdelitve te posebne stečajne mase, iz katere v nobenem primeru ne bi mogel biti poplačan.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - prodaja stvari - stvarna napaka - (ne)izvedba predlaganih dokazov - obrazložitev zavrnitev dokaznega predloga - načelo enakosti orožij
Toženec ni izkazal, da bi dobavljeni predmet imel stvarno napako, saj je bil agregat takšne moči, kot sta jo stranki dogovorili.
Načelo enakosti orožij v postopku stranki ne zagotavlja, da bi sodišče moralo izvesti prav vse predlagane dokaze, če ti niso pravno odločilni.
družba z omejeno odgovornostjo - izključitev družbenika iz družbe - razlogi za izključitev družbenika - kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe položaja - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo
Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, predstavlja utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD.
stroški kazenskega postopka - stroški nastali po krivdi stranke
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega dostavka 94. člena ZKP morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00013601
OZ člen 950. ZVNDN člen 8, 8/1, 8/1-2. ZPP člen 279a.
neposredno grozeča naravna oziroma druga nesreča - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera - zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - plaz za hišo - sanacija plazu - stroški s sanacijo - pasivna legitimacija zavarovalnice - sodba na podlagi stanja spisa - soglasje pravdnih strank - odpoved glavni obravnavi
Stranki sta v materialnopravnem razmerju na podlagi zavarovalne pogodbe, zato je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen. Tudi ob dejstvu, da je zemeljski plaz naravna nesreča, to še ne pomeni, da je toženka kljub zavarovanju prosta obveznosti do povrnitve škode. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami namreč določa pristojnosti ravnanj države, občine, organizacij, pa tudi odgovornost lastnikov in uporabnikov stavb, ne izključuje pa obveznosti zavarovalnice.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 403, 403/1, 403/1-2. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poslovni delež v tuji gospodarski družbi - nova dejstva in dokazi v pritožbi
Dolžnik mora v postopku osebnega stečaja v poročilu o stanju svojega premoženja dati popis svojega premoženja. Popis premoženja zajema seznam njegovega premoženja, tako zasebnega premoženja kot tistega, ki zajema podjetniško premoženje. Sem spadajo tudi deleži v tujih gospodarskih družbah.
ugotovitev skupnega premoženja - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - solastnina - skupna lastnina - določitev deležev na skupnem premoženju
Iz sodbe, ki je podlaga obravnavanega vpisa izhaja, da obravnavana nepremičnina predstavlja skupno premoženje predlagateljice in S.Z. in ugotovljena sta njuna deleža na tem premoženju. Na podlagi take sodbe, ne more priti do vpisa solastnine, saj to iz sodbe ne izhaja. Sodba določa skupno lastnino in ne solastnino.
Vprašanje, ali je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek in iz katerih razlogov, za odločitev o stroških postopka ne more biti relevantno, saj tožeča stranka pritožbe zoper sodbo v delu, v katerem je tožbeni zahtevek zavrnjen, ni vložila.
Res je v 164. členu ZD določeno, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je bil razglašen za mrtvega, vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s trditvijo, da bi morali zato sporni stroški bremeniti proračun sodišča in da je smiselna uporaba 174. člena ZD v teh primerih izključena. Gre namreč za stroške zapuščinskega postopka, ki jih mora po mnenju pritožbenega sodišča nositi Republika Slovenija, na katero je v konkretnem primeru prešlo zapustničino premoženje. Prehod zapuščine na državo je namreč poseben primer univerzalnega nasledstva, zato je položaj pritožnice primerljiv s položajem dediča, torej stranke postopka.
Odvetnik je po 236. členu ZKP oproščen dolžnosti pričanja o dejstvih, za katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je izvedel pri opravljanju poklica. Prvi odstavek 6. člena ZOdv pa nadalje določa, da mora odvetnik varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. Upoštevaje navedeni zakonski določbi je torej pomembno le to, ali je odvetnik določen podatek izvedel od svoje stranke med opravljanjem odvetniškega poklica, in ne tudi okoliščina ali ima (oziroma nima) s svojo stranko sklenjeno pooblastilno razmerje.
fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - poštni predalčnik - začetek tega roka - iztek roka - prepozna pritožba
Pri vročitvi s tako imenovano fikcijo po tretjem in četrtem odstavku 142. člena ZPP dejanski trenutek, ko je bilo sodno pisanje puščeno v poštnem predalčniku, ni odločilen.
napad psa - ugriz psa - poškodba obraza - odgovornost imetnika domače živali - odgovornost imetnika psa - opustitev dolžnega nadzorstva - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - premoženjska in nepremoženjska škoda - odmera nepremoženjske škode - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - starost oškodovanca in višina odškodnine - brazgotine - skaženost kot pravni standard
Smisel nadzorstva in varstva psa je v tem, da se psu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval. Nadzorstvo in varstvo se ne konča s tem, ko imetnik psa zapre v pesjak, ampak mora poskrbeti tudi, da nepooblaščene osebe bodisi ne morejo odpreti pesjaka bodisi do njega nimajo dostopa.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - odstop terjatve (cesija) - uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje za objekt - zadržanje dela kupnine
Ker prodajalka toženki ni izročila uporabnega dovoljenja in ga tudi ni sposobna, ker (nesporno) sploh ni bilo izdano, toženka lahko zadrži 10% kupnine, dokler ji prodajalka ne bo omogočila, da preveri, ali je sposobna pravilno izročiti nepremičnino oziroma izročiti kopijo uporabnega dovoljenja. Takšna razlaga relevantnih zakonskih določb po mnenju pritožbenega sodišča ustrezno upošteva položaj in interese obeh strank.
ZFPPIPP člen 232, 232/6, 375, 376, 378, 383, 383/1, 407.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep - umik predloga za začetek postopka osebnega stečaja - ustavitev postopka osebnega stečaja - končanje stečajnega postopka - odpust obveznosti v osebnem stečaju
Ker se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), umik predloga ni več dovoljen, posledično pa tudi ni mogoče (več) ustaviti postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 384, 405, 405/3. ZPP člen 188, 188/4, 212, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - teža kršitve - res iudicata - ugovor stečajnega upravitelja
Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na kršitvi 384. člena ZFPPIPP, ker pritožnica upravitelju in sodišču ni dala popolnega poročila o svojem premoženju in poslih, izvedenih v petih letih pred uvedbo stečajnega postopka. Kršitev izhaja iz ugotovitve, da je pritožnica leto dni pred uvedbo postopka osebnega stečaja (ki je bil uveden na pritožničin predlog) prejela 28.000 EUR.
Iz nadaljevanja bo tudi razvidno, da je odveč vsakršno pritožbeno izvajanje v smeri odsotnosti razlogov o tehtanju med kršitvijo in težo posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014067
KZ-1 člen 170, 170/1, 170/4. ZKP člen 57, 57/1.
posilstvo - predlog za pregon - izvenzakonska skupnost - prenehanje zunajzakonske skupnosti - umik predloga za pregon
Procesni položaj oškodovanke, ki je bila v času storitve očitanega kaznivega dejanja posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1 zunajzakonska partnerka obdolženca, se ugotavlja glede na čas storitve očitanega kaznivega dejanja. Posebno razmerje med obdolžencem in oškodovanko v času storitve kaznivega dejanja je po določbi četrtega odstavka 170. člena KZ-1 namreč okoliščina, zaradi katere se pregon za kaznivo dejanje začne na predlog, oškodovanka pa je glede na osebno naravo kaznivega dejanja edina, ki ima možnost podati predlog za pregon in posledično tudi edina, ki ima možnost s takšnim predlogom razpolagati.
Oškodovanka lahko predlog za pregon za kaznivo dejanje posilstva po prvem odstavku 170. člena KZ-1, ki je bilo storjeno v času trajanja zunajzakonske zveze, umakne tudi po prenehanju zunajzakonske zveze s obdolžencem, in sicer vse do konca glavne obravnave, kot to predvideva prvi odstavek 57. člena ZKP.