ZUJF člen 179, 179/1, 179/3, 188.. ZPIZ-2 člen 27, 28.. ZUPPJS16 člen 11.
odpravnina ob upokojitvi - starostna pokojnina
Za presojo upravičenosti do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF je ključno, da je tožnica izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za ženske že dne 25. 8. 2015, pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine za moške pa je izpolnila 25. 8. 2016. Tožnica se je upokojila 1. 9. 2016 na podlagi lastne pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica se torej kljub izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev za ženske (dne 25. 8. 2015) v predpisanem roku dveh mesecev ni upokojila, zato ni upravičena do odpravnine po tretjem odstavku 179. člena ZUJF, ampak le do odpravnine po prvem odstavku istega člena. Toženka je tako pravilno tožeči stranki izplačala odpravnino ob upokojitvi v višini dveh plač.
prepoved odstopa terjatve - veljavna izpolnitev odstopniku - spor majhne vrednosti
Če je upnik navkljub dogovorjeni prepovedi cediranja terjatev vseeno prenesel, je bila pravna posledica tega odstopa le, da je bil dolžnik prost svoje obveznosti, četudi jo je izpolnil odstopniku terjatve (četrti odstavek 417. člena OZ).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012141
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 68, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 24, 24/1, 107, 107/2, 107/3, 107/5, 107/12. ZUP člen 80, 80/1.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - preverjanje psihofizičnega stanja - načelo proste presoje dokazov - odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - zdravstveni razlogi storilca - dokazna ocena verodostojnosti prič - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - preizkus z etilometrom - dolžnost odrediti strokovni pregled
Obdolženec v pritožbi podaja svojo oceno izvedenih dokazov in izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje; izpodbijana sodba pa je jasno in argumentirano obrazložena; če se obdolženec z ugotovljenim dejanskim stanjem in dokazno oceno ne strinja, to ne pomeni, da obrazložitve ni.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov utemeljeno zavrnilo obdolženčeve navedbe zagovora, da je policistoma, ko mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, povedal, da ne more pihati, zahteval je, da ga peljeta na strokovni pregled, in za to navedlo pravilne razloge; navedbe policistov, ki so skladne glede vseh odločilnih okoliščin (da obdolženec na kraju ni uveljavljal, da preizkusa alkoholiziranosti ne more opraviti zaradi zdravstvenega stanja), je utemeljeno ocenilo kot prepričljive in zato verodostojne.
Niti določba tretjega odstavka 107. člena ZPrCP in tudi ne katera druga določba 107. člena ZPrCP ne določa, da mora policist udeležencu, ki odkloni preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku in podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, odrediti še preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.
plačilo komunalnih storitev - pacta sunt servanda - sprememba lastništva na nepremičnini - pisno obvestilo
Zgolj sprememba lastništva, brez ustrezne pisne notifikacije upravljavcu (tožeči stranki) nima nobenega vpliva na obveznost plačevanja stroškov komunalnih storitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - razvezni pogoj
V trenutku, ko je tožena stranka tožnici podala izpodbijano odpoved, je med strankama še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 24. 2. 2016 za delovno mesto "administrator" in jo je tožena stranka lahko odpovedala, ne glede na to, da je bila ta kasneje, tj. z dnem pravnomočnosti odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana in je torej ponovno "oživela" prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja".
Utemeljenost tožbenega zahtevka za izplačilo odpravnine izhaja iz dejstev, ki jih je tožnik navedel v tožbi, in sicer, da ni bil razrešen iz utemeljenega razloga, in ta dejstva niso v nasprotju s sklepom nadzornega sveta o razrešitvi direktorja, prav tako pa tudi ne s 4. odstavkom 13. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
Za odločitev o priznanju pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni odločilna zgolj zmožnost opravljanja osnovnih življenjskih potreb, temveč mora biti izpolnjen tudi drugi pogoj določen v 99. členu ZPIZ-2, s tem da je za konkretni primer, ko je tožnica upravičena do vdovske pokojnine, odločilen tudi odgovor na vprašanje, ali je bil njen pokojni mož vključen v zavarovanje za širši ali za ožji obseg pravic. Ker je bil vključen za ožji obseg pravic, to pomeni, da tožnica ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015205
URS člen 29.. ZKP-UPB8 člen 354, 354/1, 371, 371/8, 371/1-9, 371/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - nedovoljen dokaz - izpovedba priče - pravice obrambe - zasliševanje obremenilnih prič oziroma soobtožencev
Zagovornica očita, da je opis očitanega dejanja v izreku izpodbijane sodbe povsem drugačen od tistega v obtožbi, saj sodišče prve stopnje iz sodbenega izreka ni izpustilo zgolj očitka, da je bila pri izdaji vozniškega dovoljenja vpisana dodatna kategorija, ampak je v sodbenem izreku izostal tudi očitek, da je obtoženec predložil veljavno vozniško dovoljenje, ki ga je vsebovala obtožba. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi take spremembe obtožbenega opisa objektivna identiteta med obtožbo in sodbo (354. člen ZKP) v ničemer ni bila porušena, saj gre zgolj za izpustitev okoliščin, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obtoženca. Bistvo očitka je, da je šlo za vpis lažnih podatkov v vozniško dovoljenje, ta očitek je vseskozi ostal nespremenjen.
Iz zapisnika o zaslišanju priče M. Š. izven glavne obravnave izhaja, da je M. Š. povedala, da ji je brat J. K. povedal, da je vozniško dovoljenje kupil od obtoženega F. R.. Nadalje je M. Š. povedala, da se navedeno ujema s tem, kar je njen brat izjavil policiji in pred preiskovalnim sodnikom in izhaja iz sklepa o preiskavi I Kpr 22862/2012 z dne 9.4.2013, ki ga je prebrala. Iz navedenega tako izhaja, da je priča resničnost svojih navedb o tem, kar ji je povedal brat, dokazovala s sklepom o preiskavi, torej gre samo v tem smislu za opiranje njene izpovedbe na sklep o preiskavi. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča izpovedba M. Š. ne predstavlja nezakonitega dokaza.
Pritožnica ima prav, da zaradi smrti Janeza Klemenčiča, ki je zoper obtoženca podal obremenilno izjavo, ni bilo mogoče zagotoviti njegovega neposrednega zaslišanja na glavni obravnavi in soočenja z obtožencem.
Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje izpovedbi prič Marjete Špehar in Anžeta Špeharja ter ostale izvedene dokaze ocenilo neodvisno od izjave obremenilne priče Janeza Klemenčiča. Izjava Janeza Klemenčiča torej ni odločilen dokaz, da je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, saj obtoženca obremenjujejo tudi drugi dokazi, kar povedano drugače pomeni, da tudi če tega dokaza ne bi bilo, bi bil obtoženec na podlagi drugih dokazov nedvomno spoznan za krivega obravnavanega kaznivega dejanja.
Iz razpravnega zapisnika izhaja, da je sodišče prve stopnje oškodovanca in priče zaslišalo po predpisanem postopku tako, da so najprej prosto izpovedovale in nato odgovarjale na zastavljena vprašanja, nakar jim je sodišče predočilo njihove izpovedbe v preiskavi in jih povprašalo čemu sedaj izpovedujejo drugače. Oškodovanec in priče so podali odgovore, do katerih se je sodišče prve stopnje nato opredelilo v dokazni oceni. Iz tega sledi, da je sodišče postopalo povsem v skladu z določbo 335. člena v zvezi z 241. členom ZKP in zato načela neposrednosti ni kršilo.
zavrženje tožbe - poprava tožbe - socialni spor - elektronska oblika - podpis
Po 105.b členu ZPP je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana v fizični obliki. Lahko je tudi v elektronski obliki, če je podpisana z varnim elektronskim podpisom. Ta določba ZPP še ni operacionalizirana in je v socialnem sporu mogoče tožbo na pravno veljaven način vložiti le v fizični pisni obliki.
Po določbi prvega odstavka 27. člena ZPIZ-2 dobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tožnik je 25. 1. 2014 dopolnil 65 let starosti, ne izpolnjuje pa minimalnega pogoja zavarovalne dobe, to je 15 let, zato mu ni mogoče priznati pravice do starostne pokojnine, niti do sorazmernega dela starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 36, 177.. ZPIZ-2 člen 27.. BRSSZ člen 20, 22, 37, 37/1, 38.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavarovalna doba - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Sporazum). Ta v 20. in 22. členu posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic oziroma na podlagi seštevanja dob. V 21. členu Sporazuma pa je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. To pomeni, da v takem primeru lahko zavarovanec uveljavlja samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, v kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve, le na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do dajatve oziroma pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja. Le v tem primeru bi lahko zavarovanec uveljavljal samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve - pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja.
IZVRŠILNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00013257
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-2.. ZIZ člen 270, 270/1, 272.. ZUPJS člen 30.. ZSVarPre člen 128.
začasna odredba - denarna socialna pomoč - zavarovanje denarne terjatve - prispevki za socialno varnost
Tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, ker ni aktivna iskalka zaposlitve, v zvezi s tem je podan krivdni razlog po 128. členu ZSVarPre za nepriznanje denarne socialne pomoči.
ZUPJS ne določa, da se osebi, ki je upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanja, posledično prizna tudi denarna socialna pomoč. Ravno nasprotno pa določa prvi odstavek 30. člena ZUPJS in sicer, da so državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, pri čemer se krivdni razlogi ne upoštevajo.
Na podlagi ugotovitev in zaključkov, ki so skladni z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda, je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in tožnico pravilno, skladno z določbo 63. člena ZPIZ-2, razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do premestitve na drugem delovnem mestu s polnim delovnim časom, zavrnilo pa tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnica zahteva priznanje pravice do dela na drugem delu v krajšem delovnem času od polnega 4 ure dnevno.
povzročitev splošne nevarnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - resna nevarnost za življenje ljudi
Pritožnika imata prav, da se obdolžencu konkretizirano ne očita, da je povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je imelo obdolženčevo ravnanje za posledico, da je A. A. povzročil obolenje, ki se je pojavilo v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljenega iz melise. To pomeni, da je bila z dejanjem obdolženca povzročena le nevarnost za zdravje ljudi, konkretno A. A., kar ne zadostuje, saj mora biti povzročena nevarnost za življenje ljudi, to pa v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirano.
Ob ugotovitvi, da med istima strankama o istem zahtevku in zoper isto dokončno odločbo že teče postopek, je na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zaradi litispendence tožba pravilno zavržena.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZDSS-1 člen 19, 68, 68/1, 69.. ZPP člen 199.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - odločitev o pravdnih stroških - stranski intervenient
Tožnik je bil v spornem času kljub določenim zdravstvenim težavam zmožen za delo. Zato njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
V prvem odstavku 68. člena ZDSS-1 je določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. V sporni zadevi se je zavodu kot stranski intervenient pridružil tožnikov delodajalec. Po stališču pritožbenega sodišča se določba glede povračila stroškov postopka razteza ne samo na zavod, temveč tudi na stranskega intervenienta (delodajalca), ki se je pridružil zavodu. Stranski intervenient se je v predmetni zadevi pridružil nasprotni stranki (toženi stranki in sicer zavodu), kar pomeni, da upoštevaje prvi odstavek 68. člena ZPP s tem, ko tožnik v sporu ni uspel, tudi ni dolžan povrniti stroškov postopka zavodu (če bi jih le-ta priglasil), enako pa to velja tudi za stranskega intervenienta, ki se je pridružil zavodu.
V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Ker je bila odpoved nezakonita že zaradi nespoštovanja postopka pred njeno podajo, se sodišče pri odločanju o višini denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 utemeljeno ni spustilo v vsebinsko presojo vsakega posameznega očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v zavarovanje za obdobje, za katero mu je priznana delovna doba. Za čas od 6. 6. 2011 do 29. 1. 2015, ko tožnik po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni bil zaposlen, utemeljeno po spremembi tožbe na naroku za glavno obravnavo 6. 11. 2017 zahteva, da ga toženka prijavi v obvezna zavarovanja. Njegova terjatev iz tega naslova je utemeljena, saj je bil ugotovljen obstoj pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja tožnika pri toženki po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje te terjatve ne velja 30-dnevni rok, predpisan v tretjem odstavku 200. čl. ZDR-1.