CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012735
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19, 19/5. ZPrCP člen 65, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Prvostopenjsko sodišče je nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, na podlagi katere se za obstoječe javne ceste iz 19. člena ZJC-B ne glede na lastništvo nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, uporablja določba 5. člena tega zakona. Da je prvostopenjsko sodišče z izpodbijano odločitvijo nepravilno uporabilo določbo 123.a člena ZCes-1, izhaja tudi iz stališča Vrhovnega sodišča RS v sodbi IV Ips 4/2014 z dne 8. 5. 2014, da so po sprejeti razlagi 123.a člena ZCes-1 lastniki nepremičnin, po katerih potekajo obstoječe javne ceste, dolžni spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1 le v času trajanja postopka iz 19. člena ZJC-B, torej v obdobju, v katerem občine s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev teh nepremičnin, izkazujejo upravičenost takšnega omejevanja lastninske pravice. Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 16. 6. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 16. 6. 2014 kršila določbe ZPrCP.
ZPIZ-1 člen 36, 177.. ZPIZ-2 člen 27.. BRSSZ člen 20, 22, 37, 37/1, 38.
starostna pokojnina - sorazmerni del - zavarovalna doba - sporazum o socialnem zavarovanju z R Srbijo
Pravna podlaga za razsojo sporne zadeve je podana v določbah Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (Sporazum). Ta v 20. in 22. členu posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic oziroma na podlagi seštevanja dob. V 21. členu Sporazuma pa je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. To pomeni, da v takem primeru lahko zavarovanec uveljavlja samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, v kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve, le na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do dajatve oziroma pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja. Le v tem primeru bi lahko zavarovanec uveljavljal samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve - pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja.
plačilo komunalnih storitev - pacta sunt servanda - sprememba lastništva na nepremičnini - pisno obvestilo
Zgolj sprememba lastništva, brez ustrezne pisne notifikacije upravljavcu (tožeči stranki) nima nobenega vpliva na obveznost plačevanja stroškov komunalnih storitev.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00012095
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1, 136/1-5, 163, 163/9. ZCes-1 člen 5, 123a, 126. ZJC člen 3, 3/1. ZJC-B člen 19. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-12, 65/5.
obstoj prekrška - prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste - ustavitev in parkiranje - obstoječe javne ceste - omejitev lastninske pravice - poseben postopek razlastitve - kategorizacija javnih cest - rok za uskladitev občinskih predpisov
Ker je prvostopenjsko sodišče v dokaznem ugotovilo, da je občina s svojo aktivnostjo, usmerjeno v pridobitev nepremičnine parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., že pred storitvijo obravnavanega prekrška začela aktivnost, usmerjeno v pridobitev te nepremičnine (in je po javno dostopnih podatkih v zemljiški knjigi na parc. št. 00 k.o. X še vedno vpisana zaznamba začetka postopka razlastitve v javno korist), je bila storilka na dan storitve prekrška 23. 7. 2014 dolžna spoštovati prepovedi in omejitve iz 5. člena ZCes-1, zato osebnega avtomobila ne bi smela parkirati na parc. št. 00 k.o. X, last Z. P., po kateri poteka javna cesta (JP 793011). Na podlagi 126. člena ZCes-1 bi sicer morale občine svoje predpise uskladiti z določbami tega zakona najpozneje v enem letu od njegove uveljavitve (do 1. 4. 2012), kar pa ne vpliva na dejstvo, da je storilka 23. 7. 2014 kršila določbe ZPrCP.
ZSPJS člen 9, 13, 13/2, 13/4.. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14, 14/4.
napredovanja - uvrstitev v višji plačni razred
Ureditev v aktu o sistemizaciji tožene stranke je v neskladju s KPDU, saj je na podlagi KPDU v tožnikovem nazivu možno napredovati največ za 6 plačnih razredov, torej do 43. plačnega razreda. Ker je akt o sistemizaciji v neskladju s KPDU, je treba neposredno uporabiti kolektivno pogodbo. Glede na to, da javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, ni utemeljen tožbeni zahtevek za plačilo razlik plače do 46. plačnega razreda v spornem obdobju.
V predsodnem postopku je bila pravilno uporabljena diskrecijska pravica iz 31. člena v zvezi z 52. členom ZSVarPre, po katerih center za socialno delo lahko odloči, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku, kar velja tudi za varstveni dodatek, če ima oseba premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - mnenje komisije - invalid - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Tožnik v tem sporu ni mogel biti varovan kot starejši delavec, saj mu tožena stranka pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz poslovnega razloga, ampak iz razloga nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Tožniku je bila odpoved dana v skladu s pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
Mnenje komisije je zgolj procesna predpostavka v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti opravljanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Pravilnost ugotovitev iz mnenja komisije se presoja v okviru individualnega delovnega spora za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa lahko delavcu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi kljub negativnemu mnenju komisije.
Ker je bila odpoved nezakonita že zaradi nespoštovanja postopka pred njeno podajo, se sodišče pri odločanju o višini denarnega povračila po 118. členu ZDR-1 utemeljeno ni spustilo v vsebinsko presojo vsakega posameznega očitka iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Tožena stranka je dolžna tožnika prijaviti v zavarovanje za obdobje, za katero mu je priznana delovna doba. Za čas od 6. 6. 2011 do 29. 1. 2015, ko tožnik po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja ni bil zaposlen, utemeljeno po spremembi tožbe na naroku za glavno obravnavo 6. 11. 2017 zahteva, da ga toženka prijavi v obvezna zavarovanja. Njegova terjatev iz tega naslova je utemeljena, saj je bil ugotovljen obstoj pogodbe o zaposlitvi in s tem delovnega razmerja tožnika pri toženki po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Za uveljavljanje te terjatve ne velja 30-dnevni rok, predpisan v tretjem odstavku 200. čl. ZDR-1.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - sodna razveza - policist - goljufiv namen
Odločilno v predmetni zadevi je, ali je tožnik izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 211. členu KZ-1, torej ali je zato, da bi sebi, ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist spravil oškodovanko z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali jo pustil v zmoti in jo s tem zapeljal, da je v škodo svojega ali tujega premoženja kaj storila ali opustila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da C.C. tožniku denarja ni posodila zato, ker se ji je predstavil z imenom D.D., temveč zato, ker ga je (kot osebo) poznala in mu zaupala, zaradi tega je s predstavljanjem za D.D. ni spravil v zmoto in ji ni ustvaril zmotne predstave o svoji osebi. Pravilno je ugotovilo, da je vedela, komu je denar posodila, kako je tožnik videti, kje je zaposlen, kakšen avto ima in celo kje stanuje, z njim pa je bila določen čas tudi v intimni zvezi. Ugotovilo je, da je tožnik uporabljal drugo ime zaradi vzdrževanja intimnega stika z njo in ne zato, da bi jo ogoljufal. Zaključilo je, da je obstajalo medsebojno zaupanje med tožnikom in C.C. v času obeh posojil, saj sicer do posojil ne bi prišlo. Pravilno je ugotovilo, da ni podlage za zaključek, da naj bi pri tožniku obstajal drugačen namen od namena vrnitve posojila, saj sta z C.C. dogovorno določala različne datume vračila, med njima pa je ves čas tekla komunikacija, tako prek telefona, kot tudi osebno. Odsotnost goljufivega namena je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi glede na delno plačilo dolga in v tožnikovem iskanju možnosti vračila celotnega dolga.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/-1.. ZDSS-1 člen 81.
invalidnost - invalidska pokojnina
Pri tožniku je prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in do I. kategorije invalidnosti, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi toženca štelo za nepravilni in nezakoniti in ju v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od spornega dne dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013406
ZDR člen 31, 32, 43, 184.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 171, 174, 174/1, 179.. ZVZD-1 člen 5, 52, 52/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - gradbišče - soprispevek - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - premoženjska škoda - gradbeni podizvajalec
V tem individualnem delovnem sporu tožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo iz škodnega dogodka, ko se je poškodoval na gradbišču stanovanjskega objekta. Tožnik je pri povezovanju armiranih mrež, ki sta štrleli iz nedokončane betonske plošče prvega nadstropja, padel 3,5 m globoko in se poškodoval. Delo, pri katerem se je tožnik poškodoval je glede na okoliščine primera mogoče šteti za nevarno. Tožena stranka kot tožnikov delodajalec ni spoštovala pravil o varnosti in zdravju pri delu, zato je podana njena odškodninska odgovornost.
Tožnik je imel na podlagi drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 pravico odkloniti delo, če mu je grozila neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi. Ker je od povprečnega delavca (ki predstavlja merilo skrbnosti pri delovnih nesrečah) mogoče utemeljeno pričakovati, da bo opustil tista opravila, ki bi lahko poslabšala njegovo zdravstveno stanje, lahko opustitev takšnega ravnanja, tj. opustitev odklonitve opravljanja dela, predstavlja podlago za delavčevo soodgovornost k nastanku škode na podlagi prvega odstavka 171. člena OZ oziroma tretjega odstavka 153. člena OZ. Vendar v konkretnem primeru opustitev takšnega ravnanja tožnika ne daje podlage za oceno njegovega prispevka k nastanku škode v večjem obsegu od 20 %, saj je bila primarna obveznost tožnika kot podrejene pogodbene stranke v delovnem razmerju opravljati delo po navodilih delodajalca (31. in 32. člen ZDR).
Obstoj terjatve tožeče stranke je predhodno vprašanje v razmerju do glavnega zahtevka tožeče stranke. Ta pa je bil zahtevek na izpodbijanje učinkov prodajne pogodbe.
Tožena stranka s samo vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu še ni verjetno izkazala obstoja svoje terjatve do toženca. Verjetnost obstoja terjatve se presoja glede na okoliščine, ki izhajajo iz dejstev, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če te zatrjevane okoliščine, ki govorijo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka, prevladujejo nad tistimi, ki utemeljujejo zaključek, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, se šteje terjatev za verjetno izkazano. Vprašanje verjetne izkazanosti terjatve je torej vprašanje tehtanja teh okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati o verjetni utemeljenosti oziroma, neutemeljenosti terjatve in s tem uspeha tožnika v pravdi.
protipravno zavzetje nepremičnine - trenutno kaznivo dejanje - prepovedana posledica - protipravno stanje - zastaranje kazenskega pregona - začetek teka zastaralnega roka
Kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine je t.i. trenutno kaznivo dejanje, oziroma kaznivo dejanje stanja, ki je dokončano z nastankom prepovedanega stanja kot posledice (zabetonirana betonska plošča), vzdrževanje protipravnega stanja (obdolženi betonske plošče ni odstranil) pa ni del predmetnega kaznivega dejanja.
zakonske zamudne obresti - izplačilo za nazaj - nova odmera pokojnine - starostna pokojnina - denarna odškodnina
Ker je bila tožnici novo odmerjena starostna pokojnina priznana vse od 1. 1. 2009 dalje, ji je ob pravilni uporabi 2. odstavka 276. člena ZPIZ-1 mogoče pravilno dosoditi le odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega premalo izplačanega zneska pokojnine v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2015 dalje, do dneva plačila. Torej v višini obračunanih zamudnih obresti, ki tečejo od dneva, ko bi posamezni znesek bil izplačan, dalje.
V primeru dane zahteve nova odločba učinkuje s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi.
Splošni pogoji, veljavni v letu 2006, ko se je sklepala pogodba o opravljanju storitev elektronskega bančništva in vsi kasnejši Splošni pogoji, tudi zadnje veljavni pred škodnim dogodkom iz leta 2011, so vsebovali enako določilo o nujnosti odstranitve pametne kartice iz čitalca, tako da se po stališču pritožbenega sodišča po več letih veljavnosti Splošnih pogojev z enako vsebino glede obveznosti tožeče stranke, ne more več uspešno sklicevati na pojasnilno dolžnost prvotožene stranke glede posledic opustitve teh dolžnosti, pri čemer je bistveno to, da se tudi od tožeče stranke kot gospodarskega subjekta skladno z določbo 6. člena OZ zahteva večja skrbnost pri poslovanju in ne zgolj od prvotožene stranke. Slednje pomeni, da se po več letih enakih obveznosti, ni mogoče uspešno sklicevati na opustitev pojasnilne dolžnosti prvotožene stranke kot temelj za njeno odškodninsko odgovornost. Finančne transakcije, ki jih je izvajala delavka tožeče stranke so finančne transakcije tožeče stranke, ki kot pravna oseba res lahko posle opravlja le s pomočjo aktivnosti fizičnih oseb, vendar se skrbnost pri izvajanju opravil presoja po načelu , ki velja za tožečo stranko kot pravno osebo.
Pri sporni transakciji je šlo za dvig gotovine in s tem je bil ugotovljen namen transakcije, po 21. členu ZPPDFT pa je drugotožena stranka že razpolagala z vsemi podatki, kot so za gotovinsko transakcijo predpisani v 83. členu ZPPDFT in kakšnega drugega pregleda ni bila dolžna opraviti. Ob pritožbeno neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je v času škodnega dogodka pri drugotoženi stranki masovno poslovalo z pologi in dvigi gotovine, pa je seveda neutemeljen pritožbeni očitek, da bi drugotožena stranka morala šteti, da gre za neobičajno transakcijo po 22.a. členu ZPPDFT.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dejansko stanje nepremičnin - metodologija
Nestrinjanje pravdne stranke z metodo, ki jo je izvedenec pri svojem izvedenskem delu uporabil, ne vpliva na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno izvedensko delo.
odpravnina - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha
Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno zavzema, naj se pri odmeri stroškov postopka upošteva njen delež uspeha v pravdi, ki ga uveljavlja v višini 22,81 %, saj tožnica z razliko vtoževane odpravnine (3.731,34 EUR s pp) ni uspela. To ni le sorazmerno majhen del zahtevka.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.