ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.
Ko je darilna pogodba sklenjena in realizirana, odpadli nagib, čeprav je prerasel v kavzo, ne more biti razlog za naknadno ugotovitev ničnosti te pogodbe.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pojem delavca - pojem delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - navodilo za delo - koristi delodajalca
Ugotovljeno je bilo, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Delodajalec odgovarja za škodo zato, ker je opravljanje dela v delodajalčevem interesu, ne pa zato, ker bi delavcu dal neustrezne napotke za izvedbo dela ali zato, ker delavca pri delu ne bi ustrezno nadziral. Ker pa delodajalec ne odgovarja za dejanje zaradi lastne opustitve, se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti na podlagi ugotovitve, da mu ni mogoče očitati opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Zato ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dajala navodil za izvedbo dela niti ni imela nadzora nad izvedbo dela, na odločitev ne moreta vplivati.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00011232
URS člen 29. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
prekršek - prekoračitev hitrosti vožnje - domnevano dejstvo - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - razumen dvom - pravica do obrambe - prekluzija
Dejstvo, da pravna oseba, lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek, prekrškovnemu organu v predpisanem roku ni posredovala podatkov, kdo je storilec prekrška, posledično pomeni le to, da se v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPrCP za prekršek kaznuje njegova odgovorna oseba, kateri pa morajo biti v postopku zagotovljena vsa temeljna ustavna jamstva poštenega postopka, to je med drugim pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar obenem pomeni tudi pravico predložiti takšne razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva iz drugega odstavka 8. člena ZPrCP, da je storilka prekrška.
odškodninska odgovornost - lovska družina - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - odškodninska odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - dokazno breme - povrnitev škode - trčenje vozila in divjadi na cesti - postavitev prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - naključje
Na podlagi določila 53. člena ZDLov-1 mora lovska družina izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, med katere spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na nevarnost prehoda divjadi. Enotno stališče sodne prakse v Sloveniji je, da lovska organizacija odgovarja samo v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma stalen prehod preko ceste. Posamičen prehod divjadi preko ceste pa lovski družini ne narekuje postavitve prometnega znaka, ti se postavljajo tam, kjer nevarnost dejansko obstaja, sicer bi bil njihov učinek v praksi razvrednoten.
odločitev o pravdnih stroških - fikcija umika tožbe - slabo premoženjsko stanje
Okoliščina, ali je pravdna stranka (finančno) zmožna poravnati obveznost do nasprotne stranke, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje, s katero ji je bila ta naložena, ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00011757
ZFPPIPP člen 33, 34, 35, 36, 37, 39, 42, 42/2, 42/4, 42/5, 42/5-1, 44, 44/1, 387, 500, 500-1. ZFPPod člen 10, 10/1. ZPP člen 285.
poslovodstvo - povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost poslovodstva - dolžna skrbnost članov uprave - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - stečaj - višina škode - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - deklaratoren vpis - zakonito zastopanje - obseg pooblastil - vpis v sodni register - omejitev zastopanja - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - obličnost - insolventnost - poplačilo terjatev upnikom - denarna odškodnina
Posamezen član poslovodstva se razbremeni odgovornosti za škodo zaradi zamude z opravo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, če dokaže, da teh dejanj ni mogel opraviti samostojno in če dodatno dokaže enega od teh položajev: a) da je na seji poslovodstva predlagal, da se dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali (1. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP) ali b) da član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag (2. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP). Dodatna pogoja za razbremenitev iz 1. oziroma 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP sta torej predpisana alternativno, zato tožencu, ki je zatrjeval in dokazoval dodatni pogoj iz 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ni bilo potrebno zatrjevati in dokazovati dejstev, ki predstavljajo zakonski dejanski stan pogoja iz 1. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP
Tožeča stranka bi morala navesti konkretne posle, sklenjene v času mandata tretjega toženca, ki naj bi predstavljali neenako obravnavanje upnikov oziroma dobaviteljev, z vidika identifikacije teh poslov pa bi morala za vsakega posebej navesti tako datum, stranke kot tudi predmet posla ter nadalje pojasniti, v čem posamezni posel predstavlja kršitev prepovedi iz 34. člena ZFPPIPP. Teh trditev tožeča stranka ni podala, pravno zmotno pa je stališče tožeče stranke, da predlagani dokazi nadomeščajo manjkajočo trditveno podlago.
V predmetni zadevi tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožencev v skladu z 42. in 44. členom ZFPPIPP, ki je urejena v pododdelku 2.2.3 omenjenega zakona in nima značilnosti odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP, potem ko družba postane insolventna.
Odločilna je likvidacijska vrednost premoženja (t. j. dejanska vrednost premoženja, po kateri se to lahko proda) in ne v knjigovodski evidenci povečana vrednost premoženja, saj ta za dejansko zmožnost poplačila upnikov ni odločilna.
V primeru odškodninske odgovornosti poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP ugotavljanje višine škode, kot jo sicer poznamo v odškodninskem pravu, praviloma ne bo mogoče. Zato zadošča ugotovitev obstoja (višine) škode, kot se kaže glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Očitno je, da glede na stanje ob zaključku glavne obravnave škoda najmanj v prisojeni višini obstaja. Natančnejše ugotavljanje višine škode pa glede na omejitev odškodninske odgovornosti, kot izhaja iz določbe prvega odstavka 44. člena ZFPPIP ter glede na višino postavljenega zahtevka, ni potrebno.
Uprava ne more nadomestiti obveznosti predložitve poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja z izvajanjem nekakšnih sanacijskih ukrepov brez jasnega načrta in opredelitve teh ukrepov, rokov, v katerih bodo izvedeni ter ovrednotenja njihovih učinkov.
Brez jasnega vnaprejšnjega načrta in opredelitve ukrepov za odpravo vzrokov za insolventnost, njihovih rokov ter ovrednotenja njihovih učinkov, prvi in drugi toženec nista imela ustrezne podlage, da bi lahko razumno verjela v uspeh zatrjevanih ukrepov za sanacijo družbe. Prvi in drugi toženec namreč nista izpolnila svoje zakonske dolžnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP), kar gotovo ni v dovoljenih mejah polja proste podjetniške presoje, zato o njunem ravnanju v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij ni mogoče govoriti.
Pravočasno predlagati stečaj je izrecno določena zakonska dolžnost poslovodstva (38. člen ZFPPIPP) oziroma njegovih članov in ne upnikov (ti imajo zgolj pravico vložiti predlog za začetek stečajnega postopka), poslovodstvo pa je tudi tisto, ki je najbolj seznanjeno s podatki o poslovanju družbe in zato tudi dolžno spremljati in zagotavljati njeno kapitalsko ustreznost (32. člen ZFPPIPP).
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 12. OZ člen 729, 729/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - konvalidacija ustne pogodbe - shranjevalna pogodba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem zakonitih zastopnikov in prič zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je svojo obrazložitev (med drugim) oprlo zgolj na trditve tožene stranke, da pogodbeno razmerje ne obstoji, ne da bi za ugotovitev tega zatrjevanega dejstva izvedlo potrebne predlagane dokaze. S takšnim ravnanjem se pokaže kot utemeljen očitek kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
res iudicata - verižna kompenzacija - zakonski pobot po zfppipp - vezanost na trditveno podlago - izpolnitev pogodbe - posojilna pogodba
Ob raziskovanju okoliščin v zvezi s procesno situacijo glede obstoja pravnomočno razsojene zadeve, sodišče ni vezano izključno na trditve pravdnih strank, temveč tudi na svoje ugotovitve. S tem, ko je ugotovilo, da je sodna poravnava bila sklenjena le za del posojilne terjatve, ki ni bila predmet zakonskega pobotanja, ni prekoračilo trditev pravdnih strank in s tem ni storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, za kar bi šlo v takem primeru in ne za absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot zmotno meni pritožba.
Kot jasno izhaja iz zakonske definicije večstranskega pobota in tako kot ga opredeli sodna praksa, prenehanje obveznosti na podlagi večstranskega pobota ne pomeni, da predhodno obveznost ni nastala, saj sicer o njenem prenehanju ne moremo govoriti, le oblika realizacije je takšna, da udeleženci nič ne plačajo in nič ne prejmejo. Na takšen način izvršeno obveznost je šteti kot realizacijo predmeta pogodbe.
lastninska tožba (rei vindicatio) - tožba na izročitev stvari - lastninska pravica na stvari - posest stvari - varstvo solastnika zoper solastnika - nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - odločanje po stanju na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo
Sodna praksa priznava sodno varstvo v okviru rei vindikacijske tožbe tudi solastniku v razmerju do drugega solastnika.
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka ni bistveno dejansko stanje ob vložitvi tožbe oziroma ali je bil tožbeni zahtevek ob vložitvi tožbe utemeljen, saj sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave.
izstavitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - plačilo za dejansko opravljeno delo - plačilo razlike plače
Tožnica ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „novinar specialist“. Posledično je že iz tega razloga utemeljeno zavrnjen zahtevek za izstavitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto „novinar urednik“. Tožnica bi imela pravico to zahtevati skladno s 17. členom ZDR-1 le v primeru, če pisna pogodba ne bi bila sklenjena in bi opravljala delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa naj bi opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Tožnica v spornem obdobju ni opravljala del in nalog delovnega mesta "novinar urednik", zato ni upravičena do plače za to delovno mesto.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
izterjava obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija - upravnik - pogodbena podlaga - veljavnost pogodbe - neupravičena pridobitev - odsotnost pogodbene podlage - neupravičena obogatitev - lastna sredstva - utemeljenost zahtevka po višini - stroški etažnega lastnika - delitev stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - trditveno breme stranke - posel rednega upravljanja - večina za sklenitev pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe
Aktivna legitimacija tožnice v predmetnem sporu lahko temelji na pogodbi, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, ali na plačilu stroškov iz lastnih sredstev.
Glede na odsotnost pogodbene podlage, ki bi tožnici podeljevala aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov, je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je tožnica vtoževane stroške dobaviteljem plačala iz lastnih sredstev, pravilno zaključilo, da je pravni temelj za zahtevek tožnice 197. člen OZ. Vendar pa ta ugotovitev še ne pomeni, da je njen zahtevek utemeljen tudi po višini, kot to zmotno meni v pritožbi. Zahtevek tožnice je utemeljen le toliko, kolikor je bila obogatena prav toženka kot ena izmed etažnih lastnic. Toženka pa je obogatena le toliko, kolikor stroškov odpade nanjo glede na ključ delitve.
krog upravičencev do pritožbe - dopolnitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Drugi odstavek 369. člena ZKP določa, da, če se je zoper sodbo pritožil obsojenec ali kdo iz drugega odstavka 367. člena tega zakona, ali če se je zoper sodbo pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki nima pooblaščenca, pa pritožba ni sestavljena v skladu z določbami prejšnjega odstavka, zahteva sodišče prve stopnje od pritožnika, naj jo v določenem roku dopolni s pisno vlogo ali na zapisnik pri tem sodišču. Če pritožnik tej zahtevi ne ustreže in pritožba ne vsebuje podatkov iz 2., 3. ali 5. točke prejšnjega odstavka, jo sodišče zavrže. 5. točka prvega odstavka 369. člena ZKP pa določa, da mora pritožba obsegati na koncu podpis osebe, ki se pritožuje.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011619
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZZ člen 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - privolitev centra za socialno delo - soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - roditeljska pravica - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžno ravnanje - dolžna skrbnost - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - glavni in podredni tožbeni zahtevek
Vloge druge toženke glede na zakonsko določilo iz 111. člena ZZZDR v postopku odobritve pravnega posla ni mogoče razlagati tako široko, da bi morala skrbeti tudi za vsebinsko izpeljavo odobrenega pravnega posla. Druga toženka v konkretnem primeru ni bila v vlogi stranke niti skrbnice takrat mladoletnega tožnika, saj sta ga zastopala njegova starša kot zakonita zastopnika. Oba sta s poslom soglašala, objektivno gledano pa bi bil posel ob uspešni realizaciji nedvomno v otrokovo korist. S prodajo manjšega stanovanja bi dobil večje stanovanje, pri čemer bi kupnino dodatno zagotovila zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj CSD tega posla ne bi smel odobriti, tožnik ne navaja in jih tudi pritožbeno sodišče ne najde.