ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
OZ člen 147, 921, 924, 953, 953/1, 953/3, 964, 964/1, 965, 965/1.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovanih nevarnosti - izključitev zavarovalnega kritja - škoda, ki je krita z zavarovanjem - premoženjski interes zavarovanca - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec - delavec zavarovanca - subrogacija - sozavarovana oseba - lastna pravica oškodovanca in direktna tožba
Izključitev zavarovalničine odgovornosti velja le, če škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči kdo, za katerega ravnanje zavarovanec kakorkoli odgovarja, je zavarovalnica dolžna povrniti vsako škodo ne glede na to, ali je bila škoda povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ). Takšna izjema od izključitve kritja velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila.
Zavarovalnica ne more izključiti kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
V pritožbi toženec sicer pojasnjuje, da je odsoten že približno štiri mesece zaradi mirovne misije na Kosovem, na kateri se nahaja kot vojak Republike Slovenije, ter da je njegov domači poštni predal odklenjen, ker ima pokvarjeno ključavnico, vendar toženec pravilnosti vročitve tožbe v odgovor (ki je v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe) ne izpodbija. Toženec na podlagi predmetnih pritožbenih navedb tudi ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje, niti ne ponudi dokazov v tej smeri. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi podalo jasne razloge za izdajo zamudne sodbe in natančno obrazložilo okoliščine vročitve tožbe tožencu v odgovor, kar pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter ne dvomi v pravilnost vročitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012361
ZPP člen 8, 347, 347/1. OZ člen 619, 626, 626/1.
pritožbena obravnava - dokazna ocena - podjemna pogodba - obseg izvršitve dela
V postopku na prvi stopnji ni bilo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti s pritožbeno obravnavo. Sodišče druge stopnje je zato, kljub drugačnemu toženčevemu predlogu, o njegovi pritožbi odločilo na seji.
Sodišče prve stopnje je ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.
Sodišče prve stopnje mora opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih dokaze upošteva v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
odločitev o pravdnih stroških - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - opeklina - odškodnina za skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine - katastrofalna škoda
Kadar je stroškovno pomemben del sojenja namenjen ugotavljanju pravnega temelja, je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pojem delavca - pojem delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - navodilo za delo - koristi delodajalca
Ugotovljeno je bilo, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Delodajalec odgovarja za škodo zato, ker je opravljanje dela v delodajalčevem interesu, ne pa zato, ker bi delavcu dal neustrezne napotke za izvedbo dela ali zato, ker delavca pri delu ne bi ustrezno nadziral. Ker pa delodajalec ne odgovarja za dejanje zaradi lastne opustitve, se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti na podlagi ugotovitve, da mu ni mogoče očitati opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Zato ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dajala navodil za izvedbo dela niti ni imela nadzora nad izvedbo dela, na odločitev ne moreta vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011491
OZ člen 174, 174/1, 179, 182, 357, 357/1, 357/2, 921. ZPP člen 216.
zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - višina denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za tujo pomoč - pomoč družinskih članov - sporna višina urne postavke - zastaranje terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nastanek škode - znan obseg nepremoženjske škode - trditveno breme stranke
Laiku ni mogoče nalagati trditvenega bremena za opis utrpelih poškodb z medicinskimi izrazi.
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Dopustna je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - trditveno in dokazno breme - prihranki
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Trditveno in dokazno breme, da je premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje, je na tožencu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZPSPP člen 12. OZ člen 729, 729/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - konvalidacija ustne pogodbe - shranjevalna pogodba - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je brez izvedbe dokaznega postopka z zaslišanjem zakonitih zastopnikov in prič zavrnilo tožbeni zahtevek, saj je svojo obrazložitev (med drugim) oprlo zgolj na trditve tožene stranke, da pogodbeno razmerje ne obstoji, ne da bi za ugotovitev tega zatrjevanega dejstva izvedlo potrebne predlagane dokaze. S takšnim ravnanjem se pokaže kot utemeljen očitek kršitve pravice do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
res iudicata - verižna kompenzacija - zakonski pobot po zfppipp - vezanost na trditveno podlago - izpolnitev pogodbe - posojilna pogodba
Ob raziskovanju okoliščin v zvezi s procesno situacijo glede obstoja pravnomočno razsojene zadeve, sodišče ni vezano izključno na trditve pravdnih strank, temveč tudi na svoje ugotovitve. S tem, ko je ugotovilo, da je sodna poravnava bila sklenjena le za del posojilne terjatve, ki ni bila predmet zakonskega pobotanja, ni prekoračilo trditev pravdnih strank in s tem ni storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, za kar bi šlo v takem primeru in ne za absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot zmotno meni pritožba.
Kot jasno izhaja iz zakonske definicije večstranskega pobota in tako kot ga opredeli sodna praksa, prenehanje obveznosti na podlagi večstranskega pobota ne pomeni, da predhodno obveznost ni nastala, saj sicer o njenem prenehanju ne moremo govoriti, le oblika realizacije je takšna, da udeleženci nič ne plačajo in nič ne prejmejo. Na takšen način izvršeno obveznost je šteti kot realizacijo predmeta pogodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani odpovedi utemeljeno očitala nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov v spornem obdobju, četudi so bili ti očitki že predmet predhodnih opozoril na izpolnjevanje obveznosti. V obravnavani zadevi namreč ni šlo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, pri kateri je bistveno, da delavec po prejemu pisnega opozorila ponovno krši svoje obveznosti iz delovnega razmerja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011619
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZZ člen 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - privolitev centra za socialno delo - soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - roditeljska pravica - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžno ravnanje - dolžna skrbnost - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - glavni in podredni tožbeni zahtevek
Vloge druge toženke glede na zakonsko določilo iz 111. člena ZZZDR v postopku odobritve pravnega posla ni mogoče razlagati tako široko, da bi morala skrbeti tudi za vsebinsko izpeljavo odobrenega pravnega posla. Druga toženka v konkretnem primeru ni bila v vlogi stranke niti skrbnice takrat mladoletnega tožnika, saj sta ga zastopala njegova starša kot zakonita zastopnika. Oba sta s poslom soglašala, objektivno gledano pa bi bil posel ob uspešni realizaciji nedvomno v otrokovo korist. S prodajo manjšega stanovanja bi dobil večje stanovanje, pri čemer bi kupnino dodatno zagotovila zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj CSD tega posla ne bi smel odobriti, tožnik ne navaja in jih tudi pritožbeno sodišče ne najde.
zamudna sodba - priznanje dejanskih trditev - pasivnost tožene stranke - domneva o priznanju dejstev
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo prizna tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012379
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5. ZKP-UPB3 člen 357, 357-1, 498, 498/1, 498/2, 498/3.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Po določbi prvega odstavka 498. člena ZKP se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženi spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Po drugem odstavku 498. člena ZKP poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je postopek tekel takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedenima zakonskima določbama, zato je pritožbeno zatrjevanje, da gre za nedovoljeno dopolnitev pravnomočne sodbe nepravilno, kot je nepravilna tudi navedba, da je bila izrečena obsodilna sodba. Pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje obtožbo zoper oba obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje zavrnilo na podlagi 1. točke 357. člena ZKP.
izterjava obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija - upravnik - pogodbena podlaga - veljavnost pogodbe - neupravičena pridobitev - odsotnost pogodbene podlage - neupravičena obogatitev - lastna sredstva - utemeljenost zahtevka po višini - stroški etažnega lastnika - delitev stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - stroški ogrevanja - trditveno breme stranke - posel rednega upravljanja - večina za sklenitev pogodbe - izjava o sprejemu ponudbe
Aktivna legitimacija tožnice v predmetnem sporu lahko temelji na pogodbi, s katero bi etažni lastniki nanjo prenesli svoja materialnopravna upravičenja, ali na plačilu stroškov iz lastnih sredstev.
Glede na odsotnost pogodbene podlage, ki bi tožnici podeljevala aktivno legitimacijo za izterjavo obratovalnih stroškov, je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je tožnica vtoževane stroške dobaviteljem plačala iz lastnih sredstev, pravilno zaključilo, da je pravni temelj za zahtevek tožnice 197. člen OZ. Vendar pa ta ugotovitev še ne pomeni, da je njen zahtevek utemeljen tudi po višini, kot to zmotno meni v pritožbi. Zahtevek tožnice je utemeljen le toliko, kolikor je bila obogatena prav toženka kot ena izmed etažnih lastnic. Toženka pa je obogatena le toliko, kolikor stroškov odpade nanjo glede na ključ delitve.
Glavni očitek pritožbe sloni na trditvi, da predstavlja odločitev Prezidija Vrhovnega sodišča Ruske federacije politično odločitev, oz., da je Prezidij čeprav formalno sodi v ustroj Vrhovnega sodišča, politični in ne pravosodni organ in da država prosilka, ki ne spoštuje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, želi navzven prikazati, da je zahteva za izročitev tujca utemeljena. Sodišče druge stopnje na te navedbe ne more ponuditi odgovora, ker so preveč posplošene, vendar v spisovnih podatkih ne vidi osnove za take očitke.