neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - plačilo uporabnine - imetništvo stvari - pravica do uporabe - lastninska pravica v pričakovanju - prikrajšanje - privolitev v prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe nepremičnine - tržna najemnina - hipotetična najemnina - ugotavljanje hipotetične najemnine
Po zakonskem besedilu 198. člena OZ lahko uporabnino uveljavlja imetnik stvari. Kot imetnika stvari in upravičenca do uporabnine je treba šteti upravičenca do rabe neupravičeno uporabljene stvari, kar vključuje imetnika obligacijske pravice do rabe stvari, prav tako pa tudi imetnika stvarne pravice ali stvarne pravice v pričakovanju. Sodna praksa tako uporabnino priznava lastniku, bonitarnemu lastniku in drugemu imetniku pravice do uporabe.
Z vidika odsotnosti privolitve mora biti podan eden od dveh alternativnih pogojev, to je da je upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten način izključen iz rabe stvari ali pa, da imetnik stvari aktivno poskusi preprečiti svoje prikrajšanje.
odločitev o pravdnih stroških - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - opeklina - odškodnina za skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine - katastrofalna škoda
Kadar je stroškovno pomemben del sojenja namenjen ugotavljanju pravnega temelja, je potrebno pri oceni uspeha v postopku upoštevati tako uspeh strank po temelju kot tudi po višini.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
odločitev o pravdnih stroških - fikcija umika tožbe - slabo premoženjsko stanje
Okoliščina, ali je pravdna stranka (finančno) zmožna poravnati obveznost do nasprotne stranke, za presojo pravilnosti (zakonitosti) odločitve sodišča prve stopnje, s katero ji je bila ta naložena, ni relevantna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00011757
ZFPPIPP člen 33, 34, 35, 36, 37, 39, 42, 42/2, 42/4, 42/5, 42/5-1, 44, 44/1, 387, 500, 500-1. ZFPPod člen 10, 10/1. ZPP člen 285.
poslovodstvo - povrnitev škode - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost poslovodstva - dolžna skrbnost članov uprave - notranja pravna razmerja med družbo in družbeniki - stečaj - višina škode - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - deklaratoren vpis - zakonito zastopanje - obseg pooblastil - vpis v sodni register - omejitev zastopanja - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - obličnost - insolventnost - poplačilo terjatev upnikom - denarna odškodnina
Posamezen član poslovodstva se razbremeni odgovornosti za škodo zaradi zamude z opravo dejanj iz 35. do 39. člena ZFPPIPP, če dokaže, da teh dejanj ni mogel opraviti samostojno in če dodatno dokaže enega od teh položajev: a) da je na seji poslovodstva predlagal, da se dejanja iz 35. do 39. člena ZFPPIPP opravijo, a so drugi člani poslovodstva temu nasprotovali (1. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP) ali b) da član poslovodstva, ki je bil v notranjem razmerju med člani poslovodstva odgovoren za finančno poslovanje družbe, ni pravočasno pripravil ustreznih strokovnih podlag (2. alineja 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP). Dodatna pogoja za razbremenitev iz 1. oziroma 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP sta torej predpisana alternativno, zato tožencu, ki je zatrjeval in dokazoval dodatni pogoj iz 2. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP, ni bilo potrebno zatrjevati in dokazovati dejstev, ki predstavljajo zakonski dejanski stan pogoja iz 1. alineje 1. točke petega odstavka 42. člena ZFPPIPP
Tožeča stranka bi morala navesti konkretne posle, sklenjene v času mandata tretjega toženca, ki naj bi predstavljali neenako obravnavanje upnikov oziroma dobaviteljev, z vidika identifikacije teh poslov pa bi morala za vsakega posebej navesti tako datum, stranke kot tudi predmet posla ter nadalje pojasniti, v čem posamezni posel predstavlja kršitev prepovedi iz 34. člena ZFPPIPP. Teh trditev tožeča stranka ni podala, pravno zmotno pa je stališče tožeče stranke, da predlagani dokazi nadomeščajo manjkajočo trditveno podlago.
V predmetni zadevi tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožencev v skladu z 42. in 44. členom ZFPPIPP, ki je urejena v pododdelku 2.2.3 omenjenega zakona in nima značilnosti odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP, potem ko družba postane insolventna.
Odločilna je likvidacijska vrednost premoženja (t. j. dejanska vrednost premoženja, po kateri se to lahko proda) in ne v knjigovodski evidenci povečana vrednost premoženja, saj ta za dejansko zmožnost poplačila upnikov ni odločilna.
V primeru odškodninske odgovornosti poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP ugotavljanje višine škode, kot jo sicer poznamo v odškodninskem pravu, praviloma ne bo mogoče. Zato zadošča ugotovitev obstoja (višine) škode, kot se kaže glede na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Očitno je, da glede na stanje ob zaključku glavne obravnave škoda najmanj v prisojeni višini obstaja. Natančnejše ugotavljanje višine škode pa glede na omejitev odškodninske odgovornosti, kot izhaja iz določbe prvega odstavka 44. člena ZFPPIP ter glede na višino postavljenega zahtevka, ni potrebno.
Uprava ne more nadomestiti obveznosti predložitve poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja z izvajanjem nekakšnih sanacijskih ukrepov brez jasnega načrta in opredelitve teh ukrepov, rokov, v katerih bodo izvedeni ter ovrednotenja njihovih učinkov.
Brez jasnega vnaprejšnjega načrta in opredelitve ukrepov za odpravo vzrokov za insolventnost, njihovih rokov ter ovrednotenja njihovih učinkov, prvi in drugi toženec nista imela ustrezne podlage, da bi lahko razumno verjela v uspeh zatrjevanih ukrepov za sanacijo družbe. Prvi in drugi toženec namreč nista izpolnila svoje zakonske dolžnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (35. člen ZFPPIPP), kar gotovo ni v dovoljenih mejah polja proste podjetniške presoje, zato o njunem ravnanju v skladu s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij ni mogoče govoriti.
Pravočasno predlagati stečaj je izrecno določena zakonska dolžnost poslovodstva (38. člen ZFPPIPP) oziroma njegovih članov in ne upnikov (ti imajo zgolj pravico vložiti predlog za začetek stečajnega postopka), poslovodstvo pa je tudi tisto, ki je najbolj seznanjeno s podatki o poslovanju družbe in zato tudi dolžno spremljati in zagotavljati njeno kapitalsko ustreznost (32. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00011254
ZPP člen 8, 229, 238. OZ člen 73, 74, 131.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zasebno varovanje - prilastitev denarja - izigravanje upnikov - direktno zastopanje - neupravičeno zastopanje - gotovinska plačila - oškodovanje delavcev - sorodstveno razmerje do prič - ocena verodostojnosti priče
Toženec je brez pravne podlage prejemal gotovinska plačila s strani naročnikov za opravo storitev varovanja in si jih protipravno prisvajal.
Dejstvo sorodstvene povezanosti med stranko in pričo samo po sebi še ne izpodbija verodostojnosti izpovedb.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00011232
URS člen 29. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
prekršek - prekoračitev hitrosti vožnje - domnevano dejstvo - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - razumen dvom - pravica do obrambe - prekluzija
Dejstvo, da pravna oseba, lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek, prekrškovnemu organu v predpisanem roku ni posredovala podatkov, kdo je storilec prekrška, posledično pomeni le to, da se v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPrCP za prekršek kaznuje njegova odgovorna oseba, kateri pa morajo biti v postopku zagotovljena vsa temeljna ustavna jamstva poštenega postopka, to je med drugim pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar obenem pomeni tudi pravico predložiti takšne razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva iz drugega odstavka 8. člena ZPrCP, da je storilka prekrška.
odškodninska odgovornost - lovska družina - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - odškodninska odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - dokazno breme - povrnitev škode - trčenje vozila in divjadi na cesti - postavitev prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - naključje
Na podlagi določila 53. člena ZDLov-1 mora lovska družina izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, med katere spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na nevarnost prehoda divjadi. Enotno stališče sodne prakse v Sloveniji je, da lovska organizacija odgovarja samo v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma stalen prehod preko ceste. Posamičen prehod divjadi preko ceste pa lovski družini ne narekuje postavitve prometnega znaka, ti se postavljajo tam, kjer nevarnost dejansko obstaja, sicer bi bil njihov učinek v praksi razvrednoten.
Ko je darilna pogodba sklenjena in realizirana, odpadli nagib, čeprav je prerasel v kavzo, ne more biti razlog za naknadno ugotovitev ničnosti te pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00012361
ZPP člen 8, 347, 347/1. OZ člen 619, 626, 626/1.
pritožbena obravnava - dokazna ocena - podjemna pogodba - obseg izvršitve dela
V postopku na prvi stopnji ni bilo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti s pritožbeno obravnavo. Sodišče druge stopnje je zato, kljub drugačnemu toženčevemu predlogu, o njegovi pritožbi odločilo na seji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00011617
ZASP člen 130. ZPP člen 8.
pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - uporaba fonograma - dokazna ocena
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je toženec javno predvajal fonograme, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo nadomestila za uporabo fonogramov pravilna.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00012112
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6. URS člen 22. ZVPot člen 23, 24. ZTFI člen 212. OZ člen 3, 112, 119, 372.
Za presojo, ali je bila pojasnilna dolžnost izpolnjena, ne bo zadoščala abstraktna vključitev izjave o prevzemu valutnega tveganja v kreditno pogodbo, temveč bo bistveno, ali je bilo to tveganje v skladu z zahtevo po profesionalni skrbnosti tožnikoma celovito pojasnjeno in ali je toženka tožnikoma razkrila informacije o kompleksnosti bančnega produkta, ki so bile njej, kot strokovnjakinji na bančnem področju, znane. Dokazno breme, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena, je na toženki in ne na tožnikih.
Sodišče prve stopnje je ocenilo le tiste dokaze, za katere je štelo, da so bistveni za odločitev. Ob tem pa ni z ničimer pojasnilo, zakaj preostale izvedene dokaze šteje za nebistvene. Takšna površna oziroma selektivna dokazna ocena onemogoča celovit pritožbeni preizkus sodbe.
Sodišče prve stopnje mora opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih dokaze upošteva v nasprotju s prepovedjo iz šestega odstavka 286. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00011767
ZZK-1 člen 243, 244, 244/1. OZ člen 39, 39/4, 255. ZPP člen 154, 154/1, 161, 161/3.
izbrisna tožba - paulijanska tožba - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbris vknjižbe lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - dopustna podlaga - nedopusten nagib - oškodovanje upnikov - izigravanje upnikov - ničnost pogodbe - pasivna legitimacija - stroški postopka - sosporništvo
Ker sta bila sporna pogodba in sporazum sklenjena z očitnim namenom izigravanja tožeče stranke kot upnika, je zaradi nedopustnega nagiba utemeljena sankcija ničnosti pogodbe (četrti odstavek 39. člena OZ). Sodna praksa je o tem že zavzela stališče, da je ustrezno sredstvo za vračilo nepremičnine, odsvojene na podlagi nične pogodbe, izbrisna tožba. Pri tem pa odsotnost posebnega ugotovitvenega zahtevka na ničnost pogodbe oziroma sporazuma tožeči stranki ne odvzema možnosti vložitve izbrisne tožbe, saj se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju ob odločanju o utemeljenosti izbrisne tožbe.
Pri izbrisni tožbi je pasivno legitimiran tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice, kar izrecno določa prvi odstavek 244. člena ZZK-1. Nobene materialnopravne podlage ni, ki bi zahtevala vložitev izbrisne tožbe tudi zoper A. A. kot pogodbenika in nujnega sospornika.
V primeru uspeha z ničnostno tožbo upniku ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo, saj v nasprotnem primeru ne bi mogel doseči zemljiškoknjižne izvedbe posledic take sodbe in bi bilo njegovo pravno varstvo neučinkovito
ZVPNPP člen 3, 13. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37b, 37c, 37č. OZ člen 49, 131, 458, 459. ZMV člen 13. ZPP člen 7, 212.
prodaja rabljenega osebnega avtomobila - tržna cena vozila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - emisije toplogrednih plinov - goljufija (prevara) - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - homologacija vozil - izpust škodljivih snovi - stvarna napaka - odgovornost prodajalca in proizvajalca - nepoštena poslovna praksa - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi strahu - pozitiven pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme - izvedenec avtomobilske stroke
Vgradnja programske opreme, ki je pri testnem (laboratorijskem) preizkusu, kot podlagi za homologacijo in opredelitev lastnosti vozila, optimizirala izpuste dušikovega oksida (NOx), je nepoštena poslovna praksa.
napredovanja - imenovanje v naziv - uradniško delovno mesto - uvrstitev v višji plačni razred
Določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih, je treba razlogovati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
Ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik na prejšnjem delovnem mestu v nazivu napredoval za pet plačnih razredov (izhodiščni plačni razred uradniškega naziva, v katerem je opravljal delo, je bil 39. plačni razred, tožnik pa je bil pred spremembo sistemizacije uvrščen v 44. plačni razred) in da je izhodiščni plačni razred novega uradniškega naziva 41. plačni razred, je tožena stranka tožnika z izpodbijanim sklepom pravilno uvrstila v 46. plačni razred (tj. izhodiščni plačni razred novega naziva povišan za pet napredovanj).
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - čas zadržanja na zdravljenju
Vprašanje dobe zadržanja na zdravljenju na zaprtem oddelku, tj. oddelku pod posebnim nadzorom, je strokovno vprašanje, zato je sodišče o tem pravilno odločilo v skladu s predlogom izvedenke.
O zdravljenju v psihiatrični bolnišnici na odprtem oddelku sodišče ne odloča.