izvršilni stroški - delna poplačila - prava nevešča stranka - stroški izvršitelja
Dolžnica se zaveda možnosti delno izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova neposredno upniku. Kljub temu je očitno soglašala z delnimi poplačili izvršitelju kot neke vrste izpolnitvenemu pomočniku upnika. S tem je soglašala tudi z določenimi stroški izvršitelja. Slednjega se je ravno tako zavedala kot prava nevešča stranka. Stroškom izvršitelja bi se enostavno izognila, če bi sama neposredno izpolnjevala obveznost upniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00012683
ZUreP-1 člen 105, 105/1, 105/2, 106, 106/6, 107, 107/2.
odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zmanjšanje vrednosti preostale nepremičnine - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje, pridobljeno izven postopka
Izvedensko mnenje, ki je predloženo k predlogu za določitev odškodnine, lahko predstavlja, če ga nasprotna stran ne sprejme, le trditve predlagateljev, ne pa dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00011545
OZ člen 3, 8, 8/1, 12, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/2. ZPP člen 355, 362, 362/3. ZBan-1 člen 61, 66, 66/1, 66/2. Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic (2007) člen 4, 7.
odškodninska odgovornost članov uprave bank - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kreditna pogodba - dvostranska vzajemna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - načelo dispozitivnosti - odobritev kratkoročnega kredita brez ustreznega zavarovanja - zavarovanje denarne terjatve - lastna menica - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - novi dokazi
Sodišče prve stopnje bi moralo opraviti preizkus obstoja vzročne zveze med zatrjevano opustitvijo zahteve uprave banke po zavarovanju in nastalo škodo banki, z vprašanjem: ali bi banki nastala škoda zaradi nevrnjenega kredita tudi v primeru, če bi zahtevala od stranke, ki je zaprosila za kredit, pa ga ni vrnila, prvovrstno zavarovanje. Ne gre za presojo ex post, pač pa za presojo stanja na dan odločitve o odobritvi kredita. Pri odobritvi kredita je treba sprejeti prognostnično odločitev, zato je odločitev o odobritvi kredita po stališču pravnih teoretikov tipičen primer podjetniške odločitve, za katera se uporabljajo pravila podjetniške presoje.
Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov se v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Za presojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov med člani uprave in nadzornega sveta banke v razmerju do banke pa se upoštevajo ravnanja, ki jih za njih predpiše Banka Slovenije.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00011619
URS člen 26. ZZZDR člen 107, 107/1, 108, 109, 110, 111. ZZ člen 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost zavoda - odgovornost ustanovitelja zavoda - odgovornost za obveznosti zavoda - odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja - privolitev centra za socialno delo - soglasje centra za socialno delo k odsvojitvi premoženja - roditeljska pravica - zakoniti zastopnik otroka - protipravno ravnanje - dolžno ravnanje - dolžna skrbnost - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - glavni in podredni tožbeni zahtevek
Vloge druge toženke glede na zakonsko določilo iz 111. člena ZZZDR v postopku odobritve pravnega posla ni mogoče razlagati tako široko, da bi morala skrbeti tudi za vsebinsko izpeljavo odobrenega pravnega posla. Druga toženka v konkretnem primeru ni bila v vlogi stranke niti skrbnice takrat mladoletnega tožnika, saj sta ga zastopala njegova starša kot zakonita zastopnika. Oba sta s poslom soglašala, objektivno gledano pa bi bil posel ob uspešni realizaciji nedvomno v otrokovo korist. S prodajo manjšega stanovanja bi dobil večje stanovanje, pri čemer bi kupnino dodatno zagotovila zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj CSD tega posla ne bi smel odobriti, tožnik ne navaja in jih tudi pritožbeno sodišče ne najde.
nedovoljene imisije - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - čezmerno otežkočanje uporabe nepremičnine - povzročanje materialne škode - prepoved poglabljanja nepremičnine - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - dokazovanje z izvedencem - materialno procesno vodstvo
V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite.
Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.
ZVPNPP člen 3, 13. ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37b, 37c, 37č. OZ člen 49, 131, 458, 459. ZMV člen 13. ZPP člen 7, 212.
prodaja rabljenega osebnega avtomobila - tržna cena vozila - zahtevek za plačilo vrednosti avtomobila - emisije toplogrednih plinov - goljufija (prevara) - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - homologacija vozil - izpust škodljivih snovi - stvarna napaka - odgovornost prodajalca in proizvajalca - nepoštena poslovna praksa - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi strahu - pozitiven pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - pavšalne navedbe - trditveno in dokazno breme - izvedenec avtomobilske stroke
Vgradnja programske opreme, ki je pri testnem (laboratorijskem) preizkusu, kot podlagi za homologacijo in opredelitev lastnosti vozila, optimizirala izpuste dušikovega oksida (NOx), je nepoštena poslovna praksa.
ZPND člen 4, 4/2, 19, 19/1, 19/3, 22č. KZ-1 člen 64, 65.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - varstveni ukrep - stiki z otroki
Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.
odškodninska odgovornost - lovska družina - odškodninska odgovornost lovske organizacije za nalet divjadi - odškodninska odgovornost lovske družine - krivdna odgovornost upravljalca - krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom - dokazno breme - povrnitev škode - trčenje vozila in divjadi na cesti - postavitev prometnega znaka - opustitev dolžnega ravnanja - naključje
Na podlagi določila 53. člena ZDLov-1 mora lovska družina izvajati ukrepe za preprečevanje škode po divjadi, med katere spada tudi pobuda za postavitev prometnega znaka, ki opozarja na nevarnost prehoda divjadi. Enotno stališče sodne prakse v Sloveniji je, da lovska organizacija odgovarja samo v primeru, če ne poskrbi za postavitev prometnega znaka na delu cestišča, kjer ima divjad reden oziroma stalen prehod preko ceste. Posamičen prehod divjadi preko ceste pa lovski družini ne narekuje postavitve prometnega znaka, ti se postavljajo tam, kjer nevarnost dejansko obstaja, sicer bi bil njihov učinek v praksi razvrednoten.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00011232
URS člen 29. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5-4.
prekršek - prekoračitev hitrosti vožnje - domnevano dejstvo - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - razumen dvom - pravica do obrambe - prekluzija
Dejstvo, da pravna oseba, lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek, prekrškovnemu organu v predpisanem roku ni posredovala podatkov, kdo je storilec prekrška, posledično pomeni le to, da se v tem primeru v skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPrCP za prekršek kaznuje njegova odgovorna oseba, kateri pa morajo biti v postopku zagotovljena vsa temeljna ustavna jamstva poštenega postopka, to je med drugim pravica do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, kar obenem pomeni tudi pravico predložiti takšne razbremenilne dokaze, s katerimi izkaže razumen dvom glede domnevanega dejstva iz drugega odstavka 8. člena ZPrCP, da je storilka prekrška.
sodni depozit - zastaranje depozita - začetek teka zastaranja - izčrpanje vseh pravnih sredstev - razlogi za položitev depozita
Nasprotni udeleženci v roku petih let od trenutka, ko so bila v postopku, v zvezi s katerim je predlagateljica pri sodišču položila denarni znesek, pravna sredstva izčrpana, niso dvignili položenega denarnega zneska niti niso zahtevali njegove izročitve. Pravica dvigniti sodni depozit je zastarala in denarni znesek pripade proračunu, iz katerega se financira sodišče.
Ko je darilna pogodba sklenjena in realizirana, odpadli nagib, čeprav je prerasel v kavzo, ne more biti razlog za naknadno ugotovitev ničnosti te pogodbe.
odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - pojem delavca - pojem delodajalca - opustitev dolžnega ravnanja - navodilo za delo - koristi delodajalca
Ugotovljeno je bilo, da je delo opravil delavec, ki je bil zaposlen pri toženi stranki, v okviru organiziranega delovnega procesa na gradbišču, na katerem je pri opravljanju gradbenih del sodelovala tudi tožena stranka. Navedeno, po presoji pritožbenega sodišča, terja sklep, da tožena stranka ustreza pojmu delodajalca v smislu 147. člena OZ.
Delodajalec odgovarja za škodo zato, ker je opravljanje dela v delodajalčevem interesu, ne pa zato, ker bi delavcu dal neustrezne napotke za izvedbo dela ali zato, ker delavca pri delu ne bi ustrezno nadziral. Ker pa delodajalec ne odgovarja za dejanje zaradi lastne opustitve, se svoje odgovornosti tudi ne more razbremeniti na podlagi ugotovitve, da mu ni mogoče očitati opustitve potrebnih varnostnih ukrepov. Zato ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka delavcu ni dajala navodil za izvedbo dela niti ni imela nadzora nad izvedbo dela, na odločitev ne moreta vplivati.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - dejansko stanje nepremičnin - metodologija
Nestrinjanje pravdne stranke z metodo, ki jo je izvedenec pri svojem izvedenskem delu uporabil, ne vpliva na izvedenčevo pravico do plačila za opravljeno izvedensko delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012379
KZ-1 člen 73, 73/1, 186, 186/1, 186/5. ZKP-UPB3 člen 357, 357-1, 498, 498/1, 498/2, 498/3.
odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Po določbi prvega odstavka 498. člena ZKP se predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo odvzeti, odvzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obdolženi spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. Po drugem odstavku 498. člena ZKP poseben sklep o tem izda organ, pred katerim je postopek tekel takrat, ko je bil postopek končan oziroma ustavljen. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno z navedenima zakonskima določbama, zato je pritožbeno zatrjevanje, da gre za nedovoljeno dopolnitev pravnomočne sodbe nepravilno, kot je nepravilna tudi navedba, da je bila izrečena obsodilna sodba. Pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje obtožbo zoper oba obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje zavrnilo na podlagi 1. točke 357. člena ZKP.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - zemljiškoknjižno stanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunanje daril v dedni delež - obstoj darila
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - trditveno in dokazno breme - prihranki
Skupno premoženje je tisto premoženje, ki je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Trditveno in dokazno breme, da je premoženje, ki je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje, je na tožencu.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - dobrovernost - izpodbojna zakonska domneva - potek priposestvovalne dobe - pravni naslov - zemljiškoknjižno stanje - poštena posest
Doba, potrebna za priposestvovanje po ODZ, je trajala trideset let. Zvezno vrhovno sodišče je z načelnim pravnim mnenjem 4. 4. 1960 to dobo skrajšalo s trideset na dvajset let, vendar se to „skrajšanje“ ne nanaša na primere, ko je doba, potrebna za priposestvovanje, pričela teči in je tudi iztekla pred 6. aprilom 1941. Doba, potrebna za priposestvovanje, je v tem primeru torej trideset let.
Dobre vere pravnih prednikov tožnikov in tožnikov, ki se domneva po SPZ in se je domnevala po ZTLR in tudi po ODZ, toženka ni uspela izpodbiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011491
OZ člen 174, 174/1, 179, 182, 357, 357/1, 357/2, 921. ZPP člen 216.
zavarovalna pogodba - zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb - pogodba o avtomobilskem zavarovanju (ao plus) - višina denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - hud primer po Fischerjevi lestvici - odškodnina za tujo pomoč - pomoč družinskih članov - sporna višina urne postavke - zastaranje terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nastanek škode - znan obseg nepremoženjske škode - trditveno breme stranke
Laiku ni mogoče nalagati trditvenega bremena za opis utrpelih poškodb z medicinskimi izrazi.
Vprašanje višine urne postavke za tujo pomoč, kadar jo oškodovancu nudijo družinski člani, je dejanske narave. Ugotavljati jo je treba v vsakem primeru posebej. Dopustna je uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP o prostem preudarku.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - nemoralna pogodba - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - uveljavljanje ničnosti - zainteresirana oseba - res iudicata
V skladu z 92. členom OZ se lahko na ničnost sklicuje vsak, ki ima pravni interes, torej vsak, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Naše pravo pravila, po katerem ugotovitve ničnosti ne more zahtevati nedobroverna oseba, ni sprejelo.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-4. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3. URS člen 14, 23. ZZK-1 člen 48, 48/2, 52, 52/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - predhodne odredbe - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve - opravičba predhodne odredbe - narava pravice iz predhodne odredbe - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - pogojnost pravice - zastavna pravica - nastanek ločitvene pravice - začetek stečajnega postopka - sklep o izvršbi - pogoji za dovolitev izvršbe - presoja ustavnosti zakona - ustavno načelo enakosti pred zakonom - neustavnost zakonske ureditve - pravica do enakega sodnega varstva
Predznamba hipoteke, dovoljena na podlagi predhodne odredbe, se lahko opraviči samo na podlagi sklepa o izvršbi, ne pa na način, da upnik (po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom; op. pritožbenega sodišča) izkaže, da so se stekli pogoji, na podlagi katerih bi lahko v 'rednih' razmerah izposloval sklep o izvršbi in s tem opravičil predznambo hipoteke po ZZK-1 (npr. s predložitvijo izposlovanega izvršilnega naslova, ki je v svoji imperfektni obliki služil kot podlaga za izdajo predhodne odredbe v obliki predznambe hipoteke).
Vsak upnik sam presodi, ali bo vložil predlog za izdajo predhodne odredbe in poskušal še pred začetkom stečajnega to odredbo tudi upravičiti. Pri tem se mora zavedati negotovosti svojega položaja. Ne more pa se sklicevati na dolgotrajnost postopkov (ki jo - kot navaja tožnica - povzroča vlaganje pravnih sredstev) in preferiranju določenih upnikov s strani bodočega stečajnega dolžnika.