SPZ člen 33, 33/1. ZPP-UPB3 člen 318, 318/1, 424, 426.
motenje posesti - zamudni sklep
Toženka je tožnici samovoljno preprečila uporabo prostorov v stanovanjski hiši, ki jih je do tedaj nemoteno uporabljala, s čimer je nedopustno posegla v njeno zadnjo mirno posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00011614
OZ člen 103. ZPP člen 7, 212.
odstop od pogodbe zaradi kršitve - prenehanje pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - grožnja - nesubstanciran dokazni predlog - trditveno breme - dokaz v informativne namene
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba prenehala veljati 18. 8. 2011, kar pa na terjatev tožeče stranke ne vpliva, saj so bili vsi vtoževani računi izdani še v času njenega trajanja. Eden od računov pa je bil izdan na podlagi posebne ponudbe tožeče stranke z dne 5. 9. 2011, ki jo je tožena stranka sprejela z dopisom z dne 8. 9. 2011, zato tudi na ta vtoževani račun dejstvo odstopa od pogodbe ne vpliva. Takega dejanskega stanja pritožnica konkretizirano ne izpodbija. Glede na to pa so nerelevantne vse pritožbene trditve tožene stranke, kjer pojasnjuje, zakaj se je odločila za odpoved pogodbe.
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v postopku ni pojasnila niti kdo, niti kdaj, niti glede katerih računov naj bi izsiljeval toženo stranko. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi dala konkretne trditve v zvezi s kršitvami in razlogi za odstop od pogodbe, tega pa ne zatrjuje niti pritožnica. Da bi samo dejstvo odpovedi pogodbe nakazovalo na obstoj določenih kršitev, pa se višje sodišče ne strinja.
Sodišče ni navedlo, da zaslišanje ni potrebno, temveč, da izpovedba priče ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev stranke. Če stranka ne izpolni svojega trditvenega bremena, tudi sodišče ni dolžno izvajati dokaznega postopka. Informativni dokazi so v pravdnem postopku dovoljeni le izjemoma.
ZPP člen 253, 253/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 14.
začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - aktivna legitimacija upnika - domneva insolventnosti - čas nastopa insolventnosti - dokazovanje z izvedencem - pisno mnenje - načelo kontradiktornosti - predlog za izločitev izvedenca - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Dolžnik trdi, da sodišče prve stopnje ni pravilno izvedlo dokaza z izvedencem, zaradi česar mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Na podlagi prvega odstavka 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Zakon pisno ekspertizo določa le kot alternativo, vendar pa je ta v praksi pravilo in pisni izvid in mnenje v številnih primerih ostaneta v tej obliki. Glede na to da (tako kot tudi v tej zadevi) izvedenčevo mnenje temelji na poslovnih listinah in njihovi analizi, je pisno mnenje tudi za stranke preglednejše od podaje ustnega. Sodišče pa mora v takšnih primerih kontradiktornost postopka zagotoviti tako, da v zvezi s strankinimi pripombami zahteva od izvedenca pisno dopolnitev ekspertize ter nato izvedenčev odgovor pošlje strankam v izjavo.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je zmotno stališče sodišča (in izvedenca), da je treba stanje insolventnosti presojati na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Glede na dolgotrajnost predhodnega stečajnega postopka, pripojitev in glede na zatrjevano dokapitalizacijo dolžnika, je v tej zadevi potrebno insolventnost dolžnika presojati (tudi) na dan izdaje sklepa o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Določba četrtega odstavka 367. člena ZKP zamejuje oškodovančevo pravico do pritožbe zoper sodbo in kot sicer pravilno povzema prvo sodišče, določa, da sme oškodovanec sodbo izpodbijati samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Pri tem pa sodišče prve stopnje spregleda, da nima opraviti s pritožbo zoper sodbo pač pa s pritožbo pooblaščenke oškodovancev zoper sklep o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe. Specialne procesne določbe, ki se nanašajo na pritožbo zoper sklep, so zajete v 3. točki XXIII. poglavja ZKP. Tako prvi odstavek 399. člena ZKP oškodovancu pri pritožbi zoper sklep širi upravičenja, saj predpisuje, da se zoper sklepe preiskovalnega sodišča in zoper sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, smejo stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, pritožiti vselej, kadar ni v tem zakonu izrecno določeno, da ni pritožbe.
Kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, opravičilo pa je bilo neutemeljeno. Sodišče prve stopnje zato zakonitega zastopnika toženke ni moglo zaslišati, saj niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi zoper stranko, ki se ni odzvala vabilu za zaslišanje (prvi odstavek 262. člena ZPP), kar je tudi ustrezno pojasnjeno v izpodbijani sodbi.
osebni stečaj - položaj in pristojnosti upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Z začetkom postopka osebnega stečaja pridobi upravitelj upravičenje kot zakoniti zastopnik zastopati stečajnega dolžnika tudi pri pravdnih (procesnih) dejanjih, ki imajo lahko vpliv na stečajno maso (prvi odstavek 386. člena in smiselno drugi odstavek 245. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 97. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre v konkretni pravdi za terjatev, ki ima lahko vpliv na stečajno maso. Čeprav gre za nedenarno terjatev (ki pa vsebinsko vpliva na priglašeno terjatev stečajnega upnika - prve toženke), namreč zahtevek na ničnost kreditne pogodbe brez dvoma v konkretnem primeru vpliva na obseg stečajne mase, saj se je z navedeno kreditno pogodbo tožeča strank (sedaj stečajna dolžnica) zavezala kot solidarni porok in plačnik, da bo toženi banki namesto glavnega dolžnika poravnala zapadle obveznosti iz te kreditne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00013156
ZIZ člen 2/2. OZ člen 339, 347. ZPSPP člen 2, 2/2. SZ-1 člen 24. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1.
upravnik - poslovni prostor - pogodba o upravljanju - zastaranje - zastaralni rok - čas, ki je potreben za zastaranje - občasne terjatve - zastaranje občasnih denarnih terjatev - prepoved spremembe zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - vložitev predloga za izvršbo - razmerje med lastnikom in najemnikom - subsidiarna odgovornost etažnega lastnika - ocena ustavnosti zakonskih določb
Stanovanjski zakon ne opredeljuje pojma poslovni prostori; za vsebinsko presojo o tem, ali gre za poslovne prostore, je potrebno uporabiti ZPSPP. Določbe so kogentne in njihove uporabe ni mogoče izključiti. Etažni lastniki so upravniku zgolj določili meje pooblastil, niso pa v ničemer spreminjali zastaralnih rokov oziroma iz pogodbe nikjer ne izhaja, da bi se dogovorili za drugačen tek zastaralnega roka.
motenje posesti - ekonomski interes - izvrševanje posesti
Kadar posestnik nima ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti, se lahko izkaže, da nima pravnega interesa za varstvo posesti. Kadar gre le za neznatno spremembo obstoječega dejanskega stanja, ki nima praktičnega pomena za izvrševanje posesti, pravnega varstva pred motenjem ni mogoče nuditi.
hudodelska združba - kaznivo dejanje neopravičene proizvodnje in prometa z mamili
Venomer ista dva vira in venomer ista dva vmesna člena med viroma in odjemalci prepovedane droge, vpletene osebe na strani ponudbe povezujeta v združbo kot enoto, pri kateri je bilo mogoče eno ali drugo vrsto prepovedane droge dobiti. To pa je srž pravilne opredelitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 186. člena KZ-1.
ZPP člen 137, 137/1, 183, 277, 318, 318/1, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotna tožba - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe - pravilna vročitev nasprotne tožbe v odgovor - vročitev pooblaščencu - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V pravni literaturi je zastopano stališče, da je pooblaščenec tožnika upravičen za njegovo zastopanje tudi v primeru, če toženec vloži nasprotno tožbo (ki se obravnava v enotnem postopku skupaj s tožbo), zato velja, da stranka ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju zgolj zaradi tega, ker se nasprotna tožba obravnava v ločenem postopku. Ni torej videti utemeljenih razlogov, da stranki tudi v tem primeru ne bi priznali, da že ima oziroma jo že zastopa pooblaščenec, ki ga je pooblastila v postopku po tožbi. Glede na navedeno torej pritožba pravilno opozarja, da bi morala biti nasprotna tožba s pozivom za odgovor vročena pooblaščenki toženke, ne pa stranki neposredno (prvi odstavek 137. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji nepremičnin - zavezujoče zbiranje ponudb - izhodiščna cena - ocena vrednosti - tržna vrednost - likvidacijska vrednost nepremičnin - sodni cenilec
Ocena vrednosti nepremičnine, na katero se sklicuje pritožnica, je bila opravljena v fiskalne namene in kot taka ne predstavlja nujno realne vrednosti nepremičnine, tudi sicer pa ni iz istega obdobja kot je oceno nepremičnine v tem postopku izdelal sodni cenilec.
Ocena vrednosti je zgolj izhodišče v postopku prodaje. Ta vrednost ni dejstvo, pač pa samo (pogajalsko) izhodišče stečajnega dolžnika v postopku prodaje.
ZPP člen 115, 115/1, 241, 241/1, 241/5. ZFPPIPP člen 384, 384/1, 384/7.
kaznovanje priče - osebni stečaj dolžnika - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - izostanek priče z naroka - predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za izostanek - opravičilo in predlog - predlog za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavlačevanje sodnega postopka - zloraba procesnih pravic - višina denarne kazni
Opravičilo z naroka, vloženo skupaj s predlogom za dodelitev brezplačne pravne pomoči na dan naroka, je očitno zavlačevanje s postopkom. Sodišče je dolžno postopati hitro, brez nepotrebnega odlašanja in zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. To je bilo onemogočeno z dolžničinim ravnanjem, ko je šele na dan naroka predlagala preložitev naroka in šele takrat zaprosila za brezplačno pravno pomoč, čeprav je pred tem imela dovolj časa, da to uredi.
Denarna kazen kot disciplinska sankcija in sredstvo za dosego izpolnitve dolžnosti, mora biti primerna in sorazmerna. Najvišja denarna kazen je predvidena za najhujše kršitve; zavlačevanje s postopkom, pri čemer je dolžnica svoj izostanek vendarle opravičila (čeprav razlog ni bil upravičen), pa ne more biti podlaga za izrek najvišje denarne kazni.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Uveljavljanje kršitve kazenskega zakona z nedovoljenimi izpodbojnimi razlogi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00011962
KZ-1-UPB2 člen 235, 235/1, 235/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - nedovoljeni dokazi - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin
V zvezi z dovoljenostjo dokazov je osrednja zakonska pozornost namenjena procesnim dejanjem s ciljem pridobivanja dokazov, kar je glede na nedovoljenost kot sankcijo v primerih, ko ta niso bila pravilno opravljena, tudi najbolj smiselno.
Odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih kot so bila ugotovljena v izreku sodbe in neupoštevanje dejstev kot bi po oceni posamezne stranke morala biti ugotovljena sta dve različni stvari. Le pri prvem je posredi uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko pri drugem takšna stranka po vsebini izpodbija dejansko stanje, ki potemtakem po povzetem delu pritožbene obrazložitve ni bilo pravilno ugotovljeno.
Če izdani račun kot poslovna listina nima podlage v predhodno opravljeni storitvi kot predmetu, potem je njegova vsebina lažna.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2, 132/4, 280, 280/4, 320, 370, 370/3. ZIZ člen 170, 170/2.
izvršba na nepremičnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - dolžnik v stečaju - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - sprememba lastništva na nepremičnini - učinek zaznambe izvršbe - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - premoženje stečajnega dolžnika - stečajna masa - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
ZFPPIPP ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo.
Iz 280. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika.
OZ člen 461, 461/1, 462, 462/1, 465. ZPP člen 8, 287, 287/2, 337, 337/1, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - zahtevek za znižanje kupnine - grajanje napak - trditvena podlaga - prekluzija - dokazna ocena - neizvedba predlaganih dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljene pritožbene novote
Tožena stranka trditev o pravilnem oziroma pravočasnem grajanju stvarne napake sploh ni podala. Iz tega razloga tudi ni več bistveno, ali zatrjevana stvarna napaka v resnici obstoji. Ker tožena stranka ni bila uspešna že pri zagotavljanju konkretne trditvene podlage za njeno obrambo proti vtoževanemu plačilu, izostalih trditev pa ne more nadomestiti s predlaganimi dokazi, soidšče prve stopnje pravilno ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem strojne stroke ter zaslišanja priče M. I.
Protispisnost v zvezi z izpovedbo omenjene priče ni podana, saj se pritožbeni očitek tožene stranke ne nanaša na napako tehnično-prenosne narave, pač pa na rezultat sodniškega sklepanja. Tožena stranka v zvezi z izpovedbo omenjene priče sodišču prve stopnje pravzaprav očita napačno dokazno oceno, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 1, 1/3, 10, 10/4, 34a, 34a/7.
neplačilo sodne takse za pritožbo - fikcija umika pritožbe - domneva umika pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - vročanje - osebna vročitev - nepravilna vročitev - taksne oprostitve na podlagi zakona - sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika pravnega sredstva
Plačilni nalog in sklep o ugovoru zoper plačilni nalog v zvezi s sklepom višjega sodišča pomenijo celoto, zaradi česar je za vročitev vseh treba uporabiti določbo 142. člena ZPP o osebni vročitvi.
ZST-1 od zadnje novele (ZST-1C), ki je začela veljati od 11. 11. 2016 (torej pred vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 23. 10. 2017) določa, da se sodna taksa med drugim ne plača v postopkih odločanja o pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi domneve umika tožbe ali pravnega sredstva iz razloga neplačane sodne takse. Ker tožena stranka takšne sodne takse ni dolžna plačati, je napačna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog z dne 20. 11. 2017.
izvršba na nepremičnine - začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - dolžnik v stečaju - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - sprememba lastništva na nepremičnini - učinek zaznambe izvršbe - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom - premoženje stečajnega dolžnika - stečajna masa - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik
ZFPPIPP ureja položaj, ko predmet izvršbe hkrati predstavlja stečajno maso in predmet izvršbe, in razmerje med upnikom in dolžnikom, ki je hkrati stečajni dolžnik. Pritožnik pa ni v stečajnem postopku, zato po naravi stvari zanj določbe ZFPPIPP ne veljajo.
Iz 280. člena ZFPPIPP jasno izhaja, da pride v poštev le v primeru, če je premoženje last stečajnega dolžnika. V četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP je tako predpisano, da se prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz 1. točke drugega odstavka tega člena, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, opravita v stečajnem postopku. V stečajnem postopku se lahko prodaja le premoženje stečajnega dolžnika (320. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru pa nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč premoženje realnega dolžnika, to je pritožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00011177
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/4, 26, 26/2, 26/3, 29, 29/3, 41. SPZ člen 67, 67/2, 117. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 2, 7, 13.
razmerja med etažnimi lastniki - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - obnova fasade - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - pravni posel izrednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - rezervni sklad - vplačevanje v rezervni sklad
Ne drži, da je namestitev energetske fasade vedno posel, ki presega redno upravljanje in da to izhaja iz sodne prakse, konkretno iz sodbe tega pritožbenega sodišča I Cp 2169/2015. To je odvisno od dejanskih okoliščin vsakokratnega primera - konkretno od poteka pričakovane dobe trajanja, ki v navedenem primeru ni bila dosežena, tu pa očitno ni bila sporna; v pritožbenem postopku niti ne bi več mogla biti izpodbijana, ker gre za spor majhne vrednosti in se dejansko stanje ugotavlja samo pred sodiščem prve stopnje.