potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovane terjatve - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - ločitveni upnik - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravica ločitvenih upnikov - poplačilo ločitvenega upnika - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve
Višje sodišče je v sklepu II Ip 2948/2017 z dne 20. 12. 2017 že razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog upnika z dne 18. 8. 2017 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper dolžnika A. d.o.o. zavrglo. Višje sodišče je jasno navedlo, da ločitvena pravica je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika, da najprej poizkuša priti do poplačila svoje terjatve z unovčenjem zastavljenih pravic. Pojasnilo je, da iz te pravice izhaja, da mora dolžnik tudi po potrditvi prisilne poravnave poskrbeti za to, da zapadle obveznosti vsem ločitvenim upnikom plačuje iz vseh svojih sredstev in ne samo iz vrednosti stvari, danih v zavarovanje. Pojasnilo je še, da lahko torej ločitveni upnik doseže poplačilo svoje terjatve z vsemi z zakonom predvidenimi izvršilnimi sredstvi.
Ločitveni upnik lahko za plačilo celotne terjatve izbira katerokoli dolžnikovo premoženje. Če potrjena prisilna poravnava za terjatve ločitvenih upnikov v obsegu, v katerem so zavarovane, ne učinkuje, ni razloga, da bi bilo v takem primeru kaj drugače. Stališče, da se mora ločitveni upnik poplačati najprej z vrednostjo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, šele potem pa, če to premoženje ne zadošča, za razliko iz ostalega dolžnikovega premoženja, je napačno in v nasprotju s stališči pravne teorije (primerjaj Balažic, V., 2018, Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom, Pravna praksa, 10, priloga). Terjatev pa ima v presežku nad vrednostjo v zavarovanje danega premoženja, ki je sicer zavarovana, lastnost nezavarovane terjatve, ki jo je dolžan dolžnik izpolniti pod pogoji prisilne poravnave. Se pravi, da terjatev v tistem delu, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, je nezavarovana terjatev.
KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/6. ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - varnostni ukrep - obvezen odvzem predmetov - napačna pravna podlaga
Ker po prvem odstavku 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je sodišče druge stopnje ob presoji, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je obtožencu (smiselno na podlagi 75. člena KZ-1) naložilo v plačilo znesek 463.278,00 EUR, ki dejansko ustreza premoženjski koristi pridobljeni z obravnavanim kaznivim dejanjem, takšni odločitvi pritrdilo kljub temu, da je pri tem prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na šesti odstavek 245. člena KZ-1 navedlo napačno pravno podlago.
mobing - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu
Res je sicer, da neko posamezno ravnanje v nizu več očitanih ravnanj lahko ni nezakonito (saj posamezno ravnanje že po definiciji ne more predstavljati trpinčenja), celota ravnanj pa lahko predstavlja mobing kot ponavljajoče se ali sistematično ravnanje. Vendar to v obravnavani zadevi ni izkazano. Vsa ravnanja rektorja, tudi če jih ocenjujemo skupaj, ne utemeljujejo dokazne ocene o mobingu in nedovoljenem pritisku na tožnika kot takratnega direktorja.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Tožeča stranka, ki je pravna oseba, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sindikat - članarina - dodatek za delovno dobo
Pri odškodnini za neizkoriščen letni dopust je bistveno vprašanje, ali je delavec dejansko imel možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust je tako delavec upravičen ob prenehanju delovnega razmerja, če do izteka pogodbe dopusta objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se v skladu s stališči sodne prakse zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
kaznivo dejanje razžalitve - javna oseba - izključitev protipravnosti - namen zaničevanja - pravica do svobode izražanja - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - osebnostne pravice - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Kdaj je protipravnost posega v osebnostne pravice izključena, je predmet ocene v vsakem posameznem primeru. Protipravnost je lahko izključena tudi, ko so izjave zelo ostre, surove in brezobzirne, če jih je še vedno mogoče razumeti kot kritiko določenega ravnanja ali stališča in ne kot napad na osebnost oškodovanca.
Sporna izjava je bila podana v okviru raziskovanja preteklosti. Obdolženec je kot publicist pri opravljanju raziskovalnega dela ob pregledovanju dokumentacije v arhivih ugotovil določene tematike, katerih razkritje je v javnem interesu. Upoštevaje slednje zato le ena beseda, čeprav groba, brez kakršnih koli drugih pokazateljev o obdolženčevem namenu zaničevanja, sama po sebi še ne pomeni, da je bila izrečena izključno z zaničevalnim namenom.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi z 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
ZFPPIPP člen 399, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1, 405, 405/5. ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 68a.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - dajanje neresničnih podatkov - davčna napoved - dodatna odmera davka - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - nova odmera dohodnine - trditveno in dokazno breme
Ni pomembno, kdaj je bila odločba iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP izdana, pomemben je čas, ko je prišlo do opustitve dolžne in pravilne prijave davkov, za katero je ta odločba izdana.
ZST-1 člen 11, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/4, 34a, 34a/3. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - res iudicata - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - vezanost na pravnomočno odločbo - spremenjene okoliščine - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - premoženje, ki se ne upošteva - ogroženo preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Tožniku, ki je bil oproščen plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče naložiti plačila sodne takse za sodno poravnavo, čeprav je na njeni podlagi pridobil nepremično premoženje. Oprostitev plačila sodne takse velja za vse takse postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker vrednost tožnikovega premoženja, kljub pridobljenemu premoženju ne presega premoženjskega cenzusa iz 27. člena ZSVarPre, bi bila s plačilom takse za sodno poravnavo bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.
nepotrebni stroški - spor majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ponavljanje tožbenih navedb
Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo odvetniških stroškov za drugo pripravljalno vlogo, saj le-ta ni bila potrebna. Z navedeno vlogo tožeča stranka prav nič ni pripomogla k razrešitvi spora, ampak je v njej le ponovila svoje trditve iz tiste vloge, s katero je dopolnila tožbo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bila tožeča stranka po prejemu poziva, naj odgovori na vlogo tožene stranke, to dolžna storiti. Iz besedila poziva z dne 16. 10. 2017 jasno izhaja, da tožeča stranka „lahko“ odgovori na vlogo nasprotnika. Ali bo to storila ali ne, je odvisno od njene presoje o tem, ali je treba trditveno podlago in dokaze še v čem dopolniti. Ponavljanje že podanih navedb ne pripomore k razrešitvi spora. Celo nasprotno. Tako ravnanje sodišče in nasprotno stranko le po nepotrebnem obremenjuje z implicitno zahtevo po ponovnem prebiranju vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožnica (prodajalka) je v spornem času v prodajalni tožene stranke odtujila 147 bonov za malico, nato pa jih vnovčila kot svoje, s čimer je pridobila protipravno premoženjsko korist v znesku 610,05 EUR. Zato je bil podan utemeljen razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
napake v izpolnitvi - popust - obljuba plačila - napake - pobotni ugovor - fiksni rok - spor majhne vrednosti - jamčevalni zahtevek - prodajna pogodba
Ker je tožena stranka izkoristila že jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine, z delom pobotnega ugovora, s katerim med drugim uveljavljala plačilo stroškov, ki so potrebni, da se napaka sanira (kar ima prav tako značaj jamčevalnega zahtevka za odpravo napake), nikakor ne more uspeti.
Zgolj v primeru, ko bi tožeči stranki povedala, da je izpolnitev po 22. 4. 2016 zanjo brez pomena in bi se tožnica z navedenim datumom dobave strinjala ter sprejela pomen časa izpolnitve za toženo stranko, bi toženka v tem postopku lahko uveljavljala, da je bil datum 22. 4. 2016 določen kot fiksen, ne more pa uspeti z navedbami, da se je - kljub temu, da je tožena stranka sprejela ponudbo, v kateri je bilo navedeno, da bo dobava najkasneje 28. 4. 2016 - tožeča stranka zaradi številnih klicev in prigovarjanj morala vedeti, da je bila izpolnitev na dan 22. 4. 2016 bistvena sestavina pogodbe.
verodostojna listina - sklep o izvršbi - konkurenčna klavzula - konkurenčna prepoved - nastala škoda
Listine, ki so bile podlaga za izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v pravdnem postopku izgubijo pomen, ki so ga imele v izvršilnem postopku in so v pravdnem postopku tako kot vsak drug dokaz podvržene dokazni oceni sodišča (8. člen ZPP).
Tožena stranka je s tem, ko je v času zaposlitve pri tožeči stranki istemu kupcu za svoj račun prodajala istovrstne izdelke, kot jih je prodajala tožeča stranka, opravljala delo oziroma sklepala posle, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke in s katerimi ji je konkurirala. Ker tožena stranka za takšno ravnanje ni imela ne pisnega ne ustnega soglasja, je s tem kršila konkurenčno prepoved, kot je določena v 37. členu ZDR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
V skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od 44,00 EUR morata plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa so lahko oproščena. Sodišče mora ob navedenem upoštevati na podlagi 11. člena ZST-1 premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagatelja za oprostitev plačila takse.
narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vzrok za zamudo
Za odločitev v tej zadevi je pomembno ne le to, kaj je tožeča stranka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje trdila in predložila, temveč tudi to, česa ni. Tako tožeča stranka ni predložila računa, ki bi dokazoval opravljeno storitev (zamenjavo pnevmatike) ter dan in uro izdanega računa. Tožeča stranka sploh ni navedla, ob kateri uri se je nezgoda zgodila, prav tako tudi ni trdila, da ni bila mogoča najenostavnejša in hkrati najhitrejša rešitev (ki bi moda celo omogočila pravočasen prihod na narok) - zamenjava predrte pnevmatike z rezervno. Višje sodišče prav tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da je nenavadno, da tožeča stranka (ki ne zatrjuje, da nima ustreznega telefona, s pomočjo katerega bi lahko (tako ali drugače) zlahka pridobila telefonsko številko sodišča), sodišča ni nemudoma obvestila o nezgodi.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.
Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.