napake v izpolnitvi - popust - obljuba plačila - napake - pobotni ugovor - fiksni rok - spor majhne vrednosti - jamčevalni zahtevek - prodajna pogodba
Ker je tožena stranka izkoristila že jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine, z delom pobotnega ugovora, s katerim med drugim uveljavljala plačilo stroškov, ki so potrebni, da se napaka sanira (kar ima prav tako značaj jamčevalnega zahtevka za odpravo napake), nikakor ne more uspeti.
Zgolj v primeru, ko bi tožeči stranki povedala, da je izpolnitev po 22. 4. 2016 zanjo brez pomena in bi se tožnica z navedenim datumom dobave strinjala ter sprejela pomen časa izpolnitve za toženo stranko, bi toženka v tem postopku lahko uveljavljala, da je bil datum 22. 4. 2016 določen kot fiksen, ne more pa uspeti z navedbami, da se je - kljub temu, da je tožena stranka sprejela ponudbo, v kateri je bilo navedeno, da bo dobava najkasneje 28. 4. 2016 - tožeča stranka zaradi številnih klicev in prigovarjanj morala vedeti, da je bila izpolnitev na dan 22. 4. 2016 bistvena sestavina pogodbe.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Tožeča stranka, ki je pravna oseba, ne more biti oproščena plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1). Ker znaša v obravnavnem primeru sodna taksa le 33,00 EUR tožeča stranka ni upravičena do oprostitve plačila sodne takse.
KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 245/6. ZKP člen 450b, 450b/1, 450b/2.
kaznivo dejanje pranja denarja - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi - odvzem protipravne premoženjske koristi - varnostni ukrep - obvezen odvzem predmetov - napačna pravna podlaga
Ker po prvem odstavku 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, je sodišče druge stopnje ob presoji, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je obtožencu (smiselno na podlagi 75. člena KZ-1) naložilo v plačilo znesek 463.278,00 EUR, ki dejansko ustreza premoženjski koristi pridobljeni z obravnavanim kaznivim dejanjem, takšni odločitvi pritrdilo kljub temu, da je pri tem prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na šesti odstavek 245. člena KZ-1 navedlo napačno pravno podlago.
postopek v sporu majhne vrednosti - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - vsebina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - dopolnitev tožbe - vročanje sodnih pisanj - vročitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - prva pripravljalna vloga - osebno vročanje - nepravilno vročanje - neupoštevanje vloge
Tožba mora biti vročena osebno (prvi odstavek 142. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča to velja tudi za dopolnitev tožbe. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine (ki je bil vložen tudi v obravnavanem primeru) tožeča stranka namreč še ne poda vseh trditev in dokazov, na katere opira svoj zahtevek, čeprav je to ena od bistvenih sestavin tožbe po 180. členu ZPP (v zvezi z 451. členom ZPP). Ker lahko omenjeni zahtevi v postopku, ki se je predhodno vodil kot izvršilni postopek, učinkovito sledi šele v dopolnitvi tožbe (h kateri jo pozove sodišče), je torej tudi dopolnitev tožbe toženi stranki potrebno vročiti osebno.
potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - zavarovane terjatve - zavarovana terjatev - ločitvena pravica - ločitveni upnik - sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravica ločitvenih upnikov - poplačilo ločitvenega upnika - učinek potrjene prisilne poravnave za navadne in podrejene terjatve
Višje sodišče je v sklepu II Ip 2948/2017 z dne 20. 12. 2017 že razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je predlog upnika z dne 18. 8. 2017 za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom zoper dolžnika A. d.o.o. zavrglo. Višje sodišče je jasno navedlo, da ločitvena pravica je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika, da najprej poizkuša priti do poplačila svoje terjatve z unovčenjem zastavljenih pravic. Pojasnilo je, da iz te pravice izhaja, da mora dolžnik tudi po potrditvi prisilne poravnave poskrbeti za to, da zapadle obveznosti vsem ločitvenim upnikom plačuje iz vseh svojih sredstev in ne samo iz vrednosti stvari, danih v zavarovanje. Pojasnilo je še, da lahko torej ločitveni upnik doseže poplačilo svoje terjatve z vsemi z zakonom predvidenimi izvršilnimi sredstvi.
Ločitveni upnik lahko za plačilo celotne terjatve izbira katerokoli dolžnikovo premoženje. Če potrjena prisilna poravnava za terjatve ločitvenih upnikov v obsegu, v katerem so zavarovane, ne učinkuje, ni razloga, da bi bilo v takem primeru kaj drugače. Stališče, da se mora ločitveni upnik poplačati najprej z vrednostjo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, šele potem pa, če to premoženje ne zadošča, za razliko iz ostalega dolžnikovega premoženja, je napačno in v nasprotju s stališči pravne teorije (primerjaj Balažic, V., 2018, Položaj ločitvenega upnika po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom, Pravna praksa, 10, priloga). Terjatev pa ima v presežku nad vrednostjo v zavarovanje danega premoženja, ki je sicer zavarovana, lastnost nezavarovane terjatve, ki jo je dolžan dolžnik izpolniti pod pogoji prisilne poravnave. Se pravi, da terjatev v tistem delu, ki presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, je nezavarovana terjatev.
nepotrebni stroški - spor majhne vrednosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ponavljanje tožbenih navedb
Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo odvetniških stroškov za drugo pripravljalno vlogo, saj le-ta ni bila potrebna. Z navedeno vlogo tožeča stranka prav nič ni pripomogla k razrešitvi spora, ampak je v njej le ponovila svoje trditve iz tiste vloge, s katero je dopolnila tožbo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bila tožeča stranka po prejemu poziva, naj odgovori na vlogo tožene stranke, to dolžna storiti. Iz besedila poziva z dne 16. 10. 2017 jasno izhaja, da tožeča stranka „lahko“ odgovori na vlogo nasprotnika. Ali bo to storila ali ne, je odvisno od njene presoje o tem, ali je treba trditveno podlago in dokaze še v čem dopolniti. Ponavljanje že podanih navedb ne pripomore k razrešitvi spora. Celo nasprotno. Tako ravnanje sodišče in nasprotno stranko le po nepotrebnem obremenjuje z implicitno zahtevo po ponovnem prebiranju vlog z že podanimi istovrstnimi navedbami.
narok v postopku za vrnitev v prejšnje stanje - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - vzrok za zamudo
Za odločitev v tej zadevi je pomembno ne le to, kaj je tožeča stranka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje trdila in predložila, temveč tudi to, česa ni. Tako tožeča stranka ni predložila računa, ki bi dokazoval opravljeno storitev (zamenjavo pnevmatike) ter dan in uro izdanega računa. Tožeča stranka sploh ni navedla, ob kateri uri se je nezgoda zgodila, prav tako tudi ni trdila, da ni bila mogoča najenostavnejša in hkrati najhitrejša rešitev (ki bi moda celo omogočila pravočasen prihod na narok) - zamenjava predrte pnevmatike z rezervno. Višje sodišče prav tako pritrjuje sodišču prve stopnje, da je nenavadno, da tožeča stranka (ki ne zatrjuje, da nima ustreznega telefona, s pomočjo katerega bi lahko (tako ali drugače) zlahka pridobila telefonsko številko sodišča), sodišča ni nemudoma obvestila o nezgodi.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - kršitev obveznosti poročanja - zaposlitev dolžnika - pogoji za odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Pritožnica v času preizkusnega obdobja upravitelja ni obvestila o tem, da je bila v tem času v Avstriji zaposlena (s prekinitvami). Pritožnica je s tem kršila obveznost iz 1. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP.
prevod listine - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - neupoštevanje poziva - umik tožbe - ponovni poziv
Skladno z določilom tretjega odstavka 146a. člena ZPP se šteje, da je vloga umaknjena, če stranka ne ravna v skladu s pozivom iz prejšnjih odstavkov istega člena. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko (ponovno) pozvati na popravo oziroma dopolnitev prevodov v skladu s 108. členom ZPP. To je sodišče prve stopnje storilo že z izdajo Pozivnega sklepa, saj je tožba v slovenskem jeziku za toženo stranko s sedežem v tujini, nerazumljiva vloga. Skladno z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP sodišče od vložnika zahteva, da vlogo popravi ali dopolni, če je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Če stranka ne ravna skladno s tem pozivom, pa sodišče stranke ne poziva še enkrat k popravi, pač pa skladno s četrtim odstavkom 108. člena ZPP vlogo zavrže. Določilo 146a. člena ZPP je v razmerju z določili o nepopolnih vlogah le specialnejše določilo v tem smislu, da se to določilo nanaša na prevode listin v tuj jezik.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00014045
ZSSloV člen 2, 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/1.. OZ člen 243.. ZDR člen 156, 184.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki
V sodbi VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 je Vrhovno sodišče RS glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 sprejelo stališče, ki odstopa od dosedanje sodne prakse, da sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec o prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati (v tem obsegu gre namreč za javnopravno razmerje). Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov. Pri tem pa je dolžan upoštevati tudi naravo plačila, ki je v obravnavanem primeru odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbenih obveznosti, ki izvirajo iz nezagotovljene pravice delavca do tedenskega počitka.
sprememba tožbe brez soglasja toženca - privilegirana sprememba tožbe
To pa pomeni, da pri konkretni spremembi tožbe niso podani zakonski pogoji za privilegirano spremembo tožbe (pri kateri privolitev tožene stranke ni potrebna) iz 186. člena ZPP. Ne le, da tožeča stranka v konkretni zadevi tožbe ni spremenila tako, da bi (zaradi novih okoliščin) namesto prvotnega zahtevka uveljavljala nov (drugačen) zahtevek, marveč tožeča stranka tožbe tudi ni spremenila tako, da bi zahtevala zaradi novih okoliščin (ki so nastale po vložitvi tožbe), iz iste dejanske podlage drug predmet (namesto prvotnega predmeta, katerega izročitev je postala naknadno nemogoča) ali denarni znesek (namesto izročitve predmeta, če je postala izročitev predmeta naknadno nemogoča). Kot rečeno, v obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je poleg oblikovalnega tožbenega zahtevka podrejeno uveljavljala še dajatveni denarni odškodninski zahtevek.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba
V skladu s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 podjetnik posameznik v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravna oseba ne moreta biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR, če pa je taksa višja od 44,00 EUR morata plačati najmanj 44,00 EUR takse, plačila preostalega dela takse pa so lahko oproščena. Sodišče mora ob navedenem upoštevati na podlagi 11. člena ZST-1 premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje predlagatelja za oprostitev plačila takse.
ZST-1 člen 11, 12, 12/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/4, 34a, 34a/3. ZUPJS člen 17, 17/2, 18, 18/1. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
plačilo sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - zmožnost plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke - res iudicata - ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - vezanost na pravnomočno odločbo - spremenjene okoliščine - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - pridobitev premoženja na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - premoženje, ki se ne upošteva - ogroženo preživljanje - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje
Tožniku, ki je bil oproščen plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče naložiti plačila sodne takse za sodno poravnavo, čeprav je na njeni podlagi pridobil nepremično premoženje. Oprostitev plačila sodne takse velja za vse takse postopka pred sodiščem prve stopnje. Ker vrednost tožnikovega premoženja, kljub pridobljenemu premoženju ne presega premoženjskega cenzusa iz 27. člena ZSVarPre, bi bila s plačilom takse za sodno poravnavo bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.
nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sindikat - članarina - dodatek za delovno dobo
Pri odškodnini za neizkoriščen letni dopust je bistveno vprašanje, ali je delavec dejansko imel možnost izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta, ali pa je to možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov. Do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust je tako delavec upravičen ob prenehanju delovnega razmerja, če do izteka pogodbe dopusta objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se v skladu s stališči sodne prakse zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
ZPP člen 7, 458, 458/1. ZPrCP člen 55, 55/1. ZOZP člen 7, 7/2, 7/2-7.
prometna nesreča motornih vozil - soprispevek - krivdna odškodninska odgovornost - pobeg s kraja nesreče - poklicni voznik - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - relativna bistvena kršitev določb postopka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neupoštevanje razpravnega načela bi lahko pomenilo zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Toženec pri vožnji ni zagotovil zadostne bočne razdalje. Ni bistveno, kolikšna je bila najvišja dovoljena hitrost na spornem odseku ceste. Toženec bi moral način svoje vožnje prilagoditi prometnim razmeram in stanju cestišča tako, da bi se lahko varno srečal z nasproti vozečim vozilom. Ob dejstvu, da je toženec poklicni voznik, ni nobenega tehtnega razloga za znižanje njegove (polovične) soodgovornosti za nastanek nezgode.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.