izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - gospodarski spor - predložitev izvršilnega naslova - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga - teleološka razlaga - formalni pogoj - razporeditev v vpisnik
Tudi za izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah velja skupna določba tretjega odstavka 46. člena ZIZ, ki dovoljuje poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Določba prvega odstavka 150. člena ZIZ, ki velja za izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah, ne izključuje zahtevanega pogoja iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - lastništvo nepremičnine - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - dohodkovni in premoženjski cenzus
Pritožbi ni bilo moč ugoditi, saj pritožnica (oziroma njena družina) razpolaga tudi z drugim premoženjem (čemur pritožba ne oporeka), pri čemer vrednost relevantnega premoženja tudi ob neupoštevanju vrednosti parcele še vedno očitno presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre (v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1) oziroma znesek 14.281,44 EUR.
ZPP člen 7, 458, 458/1. ZPrCP člen 55, 55/1. ZOZP člen 7, 7/2, 7/2-7.
prometna nesreča motornih vozil - soprispevek - krivdna odškodninska odgovornost - pobeg s kraja nesreče - poklicni voznik - regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic - razpravno načelo - relativna bistvena kršitev določb postopka - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Neupoštevanje razpravnega načela bi lahko pomenilo zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog.
Toženec pri vožnji ni zagotovil zadostne bočne razdalje. Ni bistveno, kolikšna je bila najvišja dovoljena hitrost na spornem odseku ceste. Toženec bi moral način svoje vožnje prilagoditi prometnim razmeram in stanju cestišča tako, da bi se lahko varno srečal z nasproti vozečim vozilom. Ob dejstvu, da je toženec poklicni voznik, ni nobenega tehtnega razloga za znižanje njegove (polovične) soodgovornosti za nastanek nezgode.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče nazadnje še dodaja, da ne sprejema stališča, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene vsako tveganje pri vročanju. ZPP česa takšnega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi oseba z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.
Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.
Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje
Sodni izvedenec je menil, da je ob uporabi naravnih zdravilnih sredstev, kot je termalna voda, pri tožniku vsaj za krajši čas pričakovati blažilni učinek na spastično krčevito boleče mišice, predvsem leve spodnje okončine in s tem tudi ublažitev bolečinskih motenj. Ni pa našel nobenega od stanj, ki so opisani v prvem odstavku 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila), niti po njegovem pri tožniku zdravljenje v naravnem zdravilišču ne bi povrnilo funkcionalnih sposobnosti. Ker tožnik nobenega od pogojev, določenih v prvem odstavku 45. člena Pravil, ne izpolnjuje, prav tako pa ne izpolnjuje pogoja, določenega v 44. členu Pravil, kot dodatnega kumulativno določenega pogoja, tožnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.
Pripravljalna vloga tožnika datirana z 19. 12. 2017 je po svoji vsebini le umik tožbe in specifikacija stroškov postopka, kar ni obrazložena vloga, zato je sodišče prve stopnje napačno uporabilo OT, ko je odmerilo nagrado po 2. točki tar. št. 15, saj bi jo moralo odmeriti po 4. točki tar. št. 19 kot drugo vlogo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013893
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 168, 174, 299, 926, 943.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalni pogoji - renta - izgubljen zaslužek - invalidnost - invalidska pokojnina
Dokazno breme, da je bil zakoniti zastopnik prve toženke ob podpisu pogodbe seznanjen tudi s posebnimi zavarovalni pogoji za zavarovanje odgovornosti in splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (in s tem s posameznimi omejitvami zavarovalnega kritja, kot izhajajo iz teh pogojev), ki so bili po trditvah druge toženke priloženi k sklenjeni pogodbi in zavarovalni polici, je na strani druge toženke. Niti iz sporne pogodbe niti iz zavarovalne police ne izhaja, da bi drugo toženka prvo toženko opozorila na te pogoje oziroma, da bi jih izročila prvi toženki. S tem pa drugo toženka ni izpolnila svoje obveznosti kot izhaja iz 926. člena OZ, v katerem je določeno, da je zavarovalnica dolžna opozoriti zavarovalca, da so splošni in posebni zavarovalni pogoji sestavni del pogodbe, in mu izročiti njihovo besedilo, če niso natisnjeni že na sami polici (drugi odstavek) in da mora biti izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka ugotovljena na polici (tretji odstavek). Zato ti pogoji za zavarovanje odgovornosti niso vključeni v pogodbeno razmerje med strankama, zaradi česar strank ne zavezujejo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 118.. ZJU člen 7, 16, 16/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ekonomski razlog - organizacijski razlog - sodna razveza
Ker je tožena stranka tožniku podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu zagotovila novo zaposlitev (kar je bilo izrecno dogovorjeno z aneksoma) in ker je z ustreznim prostim delovnim mestom razpolagala, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
spori iz družinskega razmerja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neocenljiva vrednost - izredno pravno sredstvo - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - dopuščena revizija - vsebina vloge - predlog za dopustitev revizije
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - rok za sodno varstvo
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Vrhovnega sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da se glede odpovedi, ki odpoveduje že odpovedno delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena ZDR-1). Zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 200 ZDR-1.
sodba na podlagi pripoznave - začasna nezmožnost za delo
V okoliščinah konkretnega primera je lahko sodišče prve stopnje brez nadaljnjega obravnavanja izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave na temelju 316. člena ZPP, saj je pravilno ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne bi mogli razpolagati.
odgovornost projektanta - zavarovalna pogodba - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del na nepremičnini tretjemu - soodgovornost oškodovanca - regres plačnika
Položaj pri odgovornosti projektanta na podlagi police št. 01-0107167962 je drugačen kot pri zavarovanju splošne civilne odgovornosti tožeče stranke kot izvajalca del. V tem razmerju je namreč tožeča stranka v vlogi oškodovanca, prva toženka pa je zavarovalnica povzročitelja škode, kar pomeni, da prva toženka ima ugovor soodgovornosti, če je k nastanku škode prispeval tudi oškodovanec.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za odločitev o potrebnosti sporne pripravljalne vloge pomembnih navedb tožene stranke, ni pa se dolžno opredeliti prav do vseh navedb.
zavržena tožba - poprava tožbe - brezplačna pravna pomoč - rok za popravo tožbe
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je v zvezi z vloženo tožbo skladno z opozorilom iz pozivnega sklepa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in da se glede na datum izdaje odločbe o brezplačni pravni pomoči zato na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni iztekel rok za njeno popravo. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi tožnik sodišču prve stopnje predložil dokaz o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotavljanja pravice dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS ob dejstvu, da je o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odločalo isto sodišče prve stopnje, ne vpliva na poseben tek roka za dopolnitev tožbe v primeru vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00012109
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 146, 146/1. ZKP člen 244, 244/1.
stroški postopka - posebni stroški - privedba - prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe - zaslišanje priče - neopravičen izostanek z naroka
Ker se priča A. A. kljub pravilnemu vabljenju ni zglasil na zaslišanje in svojega izostanka ni opravičil, mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njegove privedbe.