skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - poslovni delež zakonca - premoženje družbe
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa premoženje te družbe ali pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ločen od toženca.
Tožnici ni uspelo niti s stopnjo verjetnosti izkazati tožbenega zahtevka na ugotovitev, da premoženje družbe sodi v skupno premoženje pravdnih strank. Tožnica s predlogom za izdajo začasne odredbe predlaga prepoved obremenitve in odsvojitve nepremičnin v lasti družbe, ki ne predstavljajo skupnega premoženja pravdnih strank, niti družba ni stranka tega postopka niti tožnica ne pojasni, kako naj bi morebitno odtujevanje nepremičnin vplivalo na poslovni delež, glede katerega pa je nedvomno, najmanj s stopnjo verjetnosti, izkazala, da sodi v skupno premoženje.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - gospodarski spor - predložitev izvršilnega naslova - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - gramatikalna, jezikovna, sistematična in zgodovinska razlaga - teleološka razlaga - formalni pogoj - razporeditev v vpisnik
Tudi za izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah velja skupna določba tretjega odstavka 46. člena ZIZ, ki dovoljuje poplačilo upnika pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Določba prvega odstavka 150. člena ZIZ, ki velja za izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah, ne izključuje zahtevanega pogoja iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - vročitev v izjavo dolžniku - cenitev nepremične
Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku, in da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo. ZIZ res podrobneje ne ureja postopka v zvezi s cenitvijo cenilca, zato je potrebno v skladu z določbo 15. člena ZIZ kot subsidirane uporabiti določbe ZPP o izvedencih. Ker ZIZ ne predpisuje naroka, na katerem bi cenilec podal cenitev in na katerem bi stranka po podaji cenitve lahko podala pripombe, pač pa izvršilno sodišče ugotovi vrednost nepremičnin izven naroka na podlagi pisne cenitve cenilca, je stranki potrebno omogočiti, da se seznani s cenitvijo in poda pred izdajo sklepa pripombe pisno v postavljenem roku. O tej pravici jo je potrebno tudi ustrezno poučiti.
Izvensodna poravnava je poravnava, ki jo sklenejo stranke same (ne pred sodiščem) in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave (vključno z dogovorom o plačilu stroškov pravdnega oziroma izvršilnega postopka) se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumejo o stroških postopka drugače, kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VSL00011904
ZPP člen 214, 214/2, 452, 452/2, 458, 458/1. URS člen 26, 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8, 57b, 57c, 57c/1, 59. ZPrCP člen 19, 19/1, 65, 65/4, 65/4-1. ZUS-1 člen 2, 4, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3.
spor majhne vrednosti - odškodninska odgovornost države - povračilo škode - plačilo odškodnine - prekršek - prekrškovni postopek - odvoz osebnega vozila - stroški odvoza nepravilno parkiranega vozila - protipravnost - plačilni nalog - odločba o prekršku - ugovor zoper plačilni nalog - odpoved pravici do ugovora - plačilo polovične globe za prekršek - pravica do pravnega varstva - sodno varstvo pred prekrškovnim organom in pred sodiščem - upravni spor - upravni akt - tožba zaradi molka
Odvoz vozila s pajkom je ukrep pooblaščene osebe, ki je po zakonu vezano na določen prekršek, v konkretnem primeru na prekršek iz 1. točke četrtega odstavka 65. člena ZPrCP. To pomeni, da je tudi pravno varstvo v zvezi s tem ukrepom primarno zagotovljeno v okviru sodnega varstva zoper odločbo o prekršku. Zaradi povezanosti prekrška (nepravilno parkiranje) in ukrepa (odvoz nepravilno parkiranega vozila) velja, da se odpoved pravici do ugovora zoper plačilni nalog (v primeru plačila polovične globe) nanaša tudi na ukrep odvoza nepravilno parkiranega vozila.
Če je tožeča stranka menila, da bi moral prekrškovni organ v zvezi z odvozom vozila izdati ustrezen upravni akt (in da prekrškovni organ izdajo takšnega akta neutemeljeno odklanja), bi lahko sodno varstvo v upravnem sporu uveljavljala s tožbo, s katero bi zahtevala izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) (3. alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1).
Tudi (neupravičena) opustitev izdaje upravnega akta s strani prekrškovnega organa v okoliščinah konkretnega primera ne bi mogla biti protipravna v tem smislu, da bi utemeljila odškodninsko odgovornost države. Odpravi nepravilnosti pri odločanju je namenjen sistem pravnih sredstev. Tožeča stranka se vseh razpoložljivih pravnih sredstev nesporno ni poslužila, izčrpanje razpoložljivih pravnih sredstev pa je pogoj za uveljavljanje odškodninske odgovornosti države. Takšno stališče je tudi v skladu z enim od temeljnih načel odškodninskega prava o oškodovančevi dolžnosti preprečevanja in zmanjševanja škode.
Pritožbeno sodišče nazadnje še dodaja, da ne sprejema stališča, da naslovnika, ki ne poskrbi za brezhiben predalčnik, zadene vsako tveganje pri vročanju. ZPP česa takšnega ne določa. To stališče bi pomenilo, da bi se nevročeno pisanje štelo za vročeno, celo če bi oseba z neurejenim hišnim predalčnikom zmogla (sicer težko) dokazno breme, da obvestilo v predalčniku dejansko ni bilo puščeno ali da je bilo iz njega odstranjeno, kar ni v skladu z namenom določbe 142. člena ZPP.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - otrokova korist - dokaz z izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - manjkajoči predujem - plačilo predujma za izvedenca - stroški za izvedbo dokaza - skupni strošek - nagrada in stroški izvedenca
V sporih o varstvu in vzgoji otrok je sodišče v prvi vrsti dolžno upoštevati koristi mladoletnih otrok.
Glede na okoliščine primera je bilo nujno, da je prvo sodišče izvedlo dokaz s sodnim izvedencem. Tudi če pravdni stranki ne bi predlagali izvedbe tega dokaza, bi ga moralo prvo sodišče izvesti po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). V takšnih okoliščinah je strošek dokaza s sodnim izvedencem skupni strošek obeh pravdnih strank.
Obe pravdni stranki sta dolžni po enakih deležih kriti stroške izvedbe dokaza s sodnim izvedencem že v fazi, ko prvo sodišče še izvaja dokazni postopek. Iz založenega predujma tožnice se bo zato plačala polovica celotne nagrade in stroškov sodnega izvedenca, manjkajočo polovico potrebnih sredstev pa je dolžan plačati toženec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 91, 118.. ZJU člen 7, 16, 16/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - ekonomski razlog - organizacijski razlog - sodna razveza
Ker je tožena stranka tožniku podala izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu zagotovila novo zaposlitev (kar je bilo izrecno dogovorjeno z aneksoma) in ker je z ustreznim prostim delovnim mestom razpolagala, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
neupravičena obogatitev - verzija - pogoji za priznanje
Dejansko ne gre za (zatrjevani) prehod koristi med dvema poslovnima subjektoma, ki sta sedaj (tudi) stranki sodnega postopka, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Gre za (identično) situacijo, o kateri je odločalo že Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cpg 710/2016 z dne 19. 4. 2017, z zaključki in stališči tega sodišča pa pritožbeno sodišče v tem postopku v celoti soglaša. Dejansko gre za situacijo, ko nekdo, v obravnavani zadevi toženka, prejme neko korist (je obogaten) zaradi pogodbenega razmerja med dvema drugima subjektoma (v dani situaciji tožnico in najemnikom vozila), dajalec koristi (tožnica, ki je avto popravila) pa plačila po (podjemni) ne prejme. Že sodišče prve stopnje je v tem kontekstu dosledno, v skladu s stališči pravne teorije in sodne prakse, pojasnilo pod kakšnimi pogoji lahko prikrajšani, ki po pogodbi ne prejme plačila, zoper tretjega uveljavlja zahtevek na obogatitveni podlagi (verzija).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.
spori iz družinskega razmerja - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo - neocenljiva vrednost - izredno pravno sredstvo - direktna revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - dopuščena revizija - vsebina vloge - predlog za dopustitev revizije
Tožnica je vložila direktno revizijo zoper odločitev sodišča o predodelitvi mladoletnih otrok. Pravilen je zaključek prvega sodišča, da je takšen zahtevek treba označiti kot vrednostno neocenljiv spor, v katerem revizija ni izrecno izključena, mora pa biti dopuščena.
Določbe 27. poglavja ZPP izrecno ne urejajo revizije v tovrstnih zadevah, zato je treba uporabiti določbo drugega odstavka 367. člena ZPP. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR; dopuščena pa, če jo v skladu s 367.a členom ZPP sodišče dopusti.
Ker revizija po samem zakonu ni dovoljena, prav tako pa tudi ni bila predhodno dopuščena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež
Načeloma je v času bolniškega staleža prepovedana vsaka aktivnost, ki ni (izrecno) odobrena, še zlasti če delavec sam, z zamolčanjem pomembnih dejstev, za katere je vedel in bi jih moral zdravniku sporočiti, povzroči odsotnost prepovedi oziroma, odobritve. Tožnikov osebni zdravnik tožniku ni odobril kolesarjenja, igranja nogometa in zadrževanja v gostinskem lokalu v poznih nočnih urah.
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi očitala kršitev navodil pristojnega zdravnika in ugotovljeno je bilo, da tožnik v spornem obdobju ni upošteval navodil svojega osebnega zdravnika v skladu z 8. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Zato je bilo odločilno dejstvo v tej zadevi spoštovanje navodila pravilno presojano. Poslabšanja zdravstvenega stanja ni poseben zakonski dejanski znak pri tem odpovednem razlogu, temveč je bistveno samo spoštovanje navodil pristojnega zdravnika, lahko pa poslabšanje oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja predstavlja dodaten indic o dejanskem delavčevem spoštovanju zdravniških navodil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00016983
ZZZDR člen 113, 113/1, 113/2, 113/3, 113/4. ZPP člen 279a, 411, 414. ZNP člen 21, 29.
prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje brez soglasja staršev - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - konfliktnost med starši - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za prešolanje - otrokova želja - mnenje otroka, ki je posledica manipulacije enega od staršev - največja otrokova korist - kraj bivanja - mnenje izvedenca psihologa - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vezanost na predlog v nepravdnem postopku
Presoja o tem, ali gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V obravnavani zadevi se vprašanje izbire osnovne šole postavlja v kompleksni družinski situaciji, ki je obravnavana kot visoko konfliktna, v kateri starša ne zmoreta najti sporazumne odločitve in sta hkrati za nastalo situacijo v celoti sama odgovorna. Zaradi tako visoko konfliktnega odnosa med staršema je tudi vprašanje prešolanja otrok, vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Pritrditi je treba predlagateljici, da bi (zgolj) upoštevanje objektivnih okoliščin narekovalo presojo, da bi bilo prešolanje mladoletnega otroka v šolski okoliš, v katerem otrok stalno prebiva, smotrno.
Gre za nov dokaz, ki je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopusten tudi v pritožbenem postopku.
zavržena tožba - poprava tožbe - brezplačna pravna pomoč - rok za popravo tožbe
Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je v zvezi z vloženo tožbo skladno z opozorilom iz pozivnega sklepa zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in da se glede na datum izdaje odločbe o brezplačni pravni pomoči zato na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni iztekel rok za njeno popravo. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi tožnik sodišču prve stopnje predložil dokaz o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa to po presoji pritožbenega sodišča zaradi zagotavljanja pravice dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS ob dejstvu, da je o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč odločalo isto sodišče prve stopnje, ne vpliva na poseben tek roka za dopolnitev tožbe v primeru vložene prošnje za brezplačno pravno pomoč.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00012109
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5, 146, 146/1. ZKP člen 244, 244/1.
stroški postopka - posebni stroški - privedba - prisilna privedba priče - stroški prisilne privedbe - zaslišanje priče - neopravičen izostanek z naroka
Ker se priča A. A. kljub pravilnemu vabljenju ni zglasil na zaslišanje in svojega izostanka ni opravičil, mu je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi 146. člena ZP-1 utemeljeno in zakonito naložilo v plačilo zakrivljene stroške njegove privedbe.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - dodelitev otroka in preživnina za otroka - potrebe preživninskega upravičenca - materialne zmožnosti zavezanca - premoženjsko stanje - višina preživnine - štipendija - otroški dodatek
V novejši sodni praksi (prim. II Ips 264/2016, VSL IV Cp 992/2016 in IV Cp 314/2018) je sprejeto stališče, da se znesek otroškega dodatka (enako velja za štipendijo) ne odšteje od zneska ugotovljenih potreb otroka. Razlogi za takšno stališče izvirajo iz samega namena otroškega dodatka (gre za dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki ga zaradi uresničevanja načela socialne države zagotavlja država) ter načina njegovega izračuna; otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo njena višina upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka.
razmerja med starši in otroki - pravica do stikov - otrokova korist - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do stikov - ukinitev stikov - telefonski stiki z otrokom - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - shizofrenija - odvzem roditeljske pravice - izvedenec klinične psihologije - novo izvedensko mnenje - drug izvedenec - posredni stiki - stiki prek pisem - stiki po odvzemu roditeljske pravice
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo povsem primerno in pravilno, ko je izvedencu prepustilo, da presodi, ali mora glede na čas, ki je minil od pregleda matere in otroka, pregled ponovno opraviti, ali ne, saj gre za strokovno presojo vpliva časa na relevantne dejavnike.
Izvedenec je bil, ko je podajal svoje pozitivno mnenje o sprejemljivosti občasne nadzorovane pisemske komunikacije, brez zadržkov do tega, da mladoletni A. spontano (brez prisile oz. sporočil, da to mora narediti, torej iz lastne želje) napiše pismo materi. Če je tako, je življenjsko razumno in razumljivo ter za vsakega pričakovano, da naslovnik pisma, v tem primeru mati, nasprotna udeleženka, nanj tudi odgovori.
nedovoljen dokaz - test sorazmernosti - individualni delovni spor
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem nedovoljenih dokazov v delovnih sporih že zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni takšnih pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP.
Sodišče mora pri tehtanju oziroma, presoji dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov na eni strani upoštevati pomen kršenih ustavnopravno varovanih pravic (kot tudi naravo in težo kršitve ter posledice izvedbe teh dokazov za osebe, katerih pravice so bile kršene), na drugi strani pa upoštevati tiste ustavnopravno varovane pravice, katerih izvrševanje bi se zasledovalo z izvedbo in upoštevanjem teh dokazov v konkretnem sodnem postopku (kot tudi to, da bi se z odločitvijo o nedopustnosti izvedbe tovrstnih dokazov poseglo v ustavno pravico nasprotne stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku).
Izvedba dokazov, pridobljenih s kršitvijo pravic, je dopustna le izjemoma, kar se mora odražati v sami restriktivnosti (presoje) dopustitve izvedbe tovrstnih dokazov.