zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitve sodišča prve stopnje imajo oporo v izvedenih dokazih, predvsem v mnenju izvedenca A.A, ki ga pritožbi s svojimi delno pavšalnimi ter delno tendenčnimi očitki ne uspeta omajati. Njegovo mnenje je namreč strokovno ter ustrezno argumentirano, izvedenec pa ga je oblikoval po vpogledu v relevantno zdravstveno dokumentacijo ter pregledu zadržane osebe (druga točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pri tem je pravilno upošteval tudi njen zdravstveni historiat ter prepričljivo pojasnil, zakaj je v konkretnem primeru potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom (in druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev).
odškodninska odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - odmera odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v zakonu, sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
odločitev o pravdnih stroških - zavrnitev predloga - potrebni pravdni stroški - dodaten sklep o odmeri priglašenih stroškov
Tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo dodatnega sklepa o stroških utemeljeno opozarja, da je bila sestava prve pripravljalne vloge nujna in potrebna za pravdo, saj je tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo nasprotovala tožbenemu zahtevku in je prerekala terjatev tožeče stranke tako po temelju kot po višini.
ZUTD člen 11, 129, 129/1, 129/1-9.. Pravilnik o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (2010) člen 44, 44/3.
izbris iz evidence brezposelnih - svetovalni razgovor - opravičljiv razlog za izostanek
Tožnica je predložila ustrezne dokaze iz katerih izhaja, da ni opustila aktivnega iskanja zaposlitve. Sporne dni je bila namreč na razgovoru pri delodajalcu, kar pomeni, da se je udeležila zaposlitvenih razgovorov, in da je s tem v zvezi aktivno iskala zaposlitev, kot to izhaja iz 3. alineje 11. člena ZUTD.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Dejstvo, da je bil tožnik z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjen 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 19. 4. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj, saj rok za umik tožbe ni določen ne v ZDSS-1, prav tako pa roka ne določa ZPP.
nedovoljen dokaz - test sorazmernosti - individualni delovni spor
Vrhovno sodišče RS je v zvezi z vprašanjem nedovoljenih dokazov v delovnih sporih že zavzelo stališče, da zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni takšnih pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP.
Sodišče mora pri tehtanju oziroma, presoji dopustnosti uporabe tovrstnih dokazov na eni strani upoštevati pomen kršenih ustavnopravno varovanih pravic (kot tudi naravo in težo kršitve ter posledice izvedbe teh dokazov za osebe, katerih pravice so bile kršene), na drugi strani pa upoštevati tiste ustavnopravno varovane pravice, katerih izvrševanje bi se zasledovalo z izvedbo in upoštevanjem teh dokazov v konkretnem sodnem postopku (kot tudi to, da bi se z odločitvijo o nedopustnosti izvedbe tovrstnih dokazov poseglo v ustavno pravico nasprotne stranke do dokaza kot del pravice do izjave v postopku).
Izvedba dokazov, pridobljenih s kršitvijo pravic, je dopustna le izjemoma, kar se mora odražati v sami restriktivnosti (presoje) dopustitve izvedbe tovrstnih dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00013200
KZ-1 člen 61. ZKP člen 129a, 506, 506/1, 506/4.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - neizpolnitev posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - razlogi za neizpolnitev obveznosti - slabo premoženjsko stanje - izvršitev odločb - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za vložitev predloga
Slabo premoženjsko stanje samo zase ne predstavlja objektivnega razloga za neizpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe. Obsojenec mora izkazati, da zaradi okoliščin, ki niso v njegovi moči, obveznosti ne more izpolniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - naklep ali huda malomarnost - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti oziroma naklepno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo razen, da se je tožnik samovoljno odločil, da spornega dne ne opravi zdravstvenega pregleda, in da je nato samovoljno zdravstveni pregled opravil naslednji dan. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je po zakonu najstrožji ukrep v primeru kršitev delovnih obveznosti. Za uporabo tega ukrepa pa ne zadošča zgolj dejstvo, da je delavec svoje delovne obveznosti kršil ampak tudi to, da ob tem ravna naklepno ali iz hude malomarnosti. S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je tožnik sicer poklical varnostnega inženirja, ki je bil podpisan na napotnici za zdravstveni pregled, in da je naslednjega dne nato opravil zdravstveni pregled, ni mogoče zaključiti, da je v tožnikovi kršitvi podan naklep. Prav tako tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti, saj je tožnik takoj, ko je prejel napotilo na zdravstveni pregled poklical varnostnega inženirja, ker je imel le njegovo telefonsko številko in ga torej obvestil, da naslednjega dne na pregled ne more, ker opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik drugje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00012314
ZPP člen 3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 8, 34, 34/1. ZIZ člen 62, 62/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - doplačilo sodne takse za tožbo - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - rok za plačilo sodne takse za tožbo - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev stroškov postopka - vročitev zahteve za povračilo stroškov nasprotni stranki
Če je tožeča stranka tožbo umaknila še pred iztekom roka za plačilo sodne takse, se je to dogodilo v času, ko sodišče ni bilo dolžno izvesti postopka. Prvostopenjsko sodišče zato ni bilo dolžno vročiti umika tožbe toženi stranki, saj se pravdni postopek za toženo stranko ne more začeti prej, preden tožeča stranka ne (do)plača sodne takse.
Na podlagi ugotovljenega zdravstvenega stanja in tožnikove delovne zmožnosti, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I., podredno II. kategorijo invalidnosti zavrnilo. Opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je tožnik zavarovan in hkrati ugotovljeni preostali delovni zmožnosti, še ne pomeni popolne nezmožnosti za organizirano pridobitno delo glede na definicijo invalidnosti določeno v 63. členu ZPIZ-2. Tožnik je namreč po mnenju izvedenskega organa še vedno zmožen opravljati drugo delo z omejitvami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012376
KZ-1 člen 53, 139, 139/1, 139/5, 204, 204/1.. ZKP člen 18, 18/1, 371, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev kazenskega zakona - kršitev tajnosti občil - stek kaznivih dejanj - kaznivo dejanje tatvine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - dokazna ocena sodišča - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Kaznivo dejanje kršitev tajnosti občil je v odnosu specialnosti s kaznivim dejanjem tatvine, če si storilec prilasti le pošiljko, ki po vsebini pomeni neko sporočilo. Če pa je v pošiljki še tuja premična stvar, ki si jo storilec prilasti, pa razmerje specialnosti ni podano.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00013762
ZDR-1 člen 6, 7, 8, 47.. ZDR člen 6a, 45, 45/3.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu - prepoved diskriminacije
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvedeni dokazi ne potrjujejo zatrjevanj tožnice o tem, da je bila v spornem obdobju trpinčena s strani sodelavcev in nadrejenih. Glede izjave stranskega intervenienta, da je le-ta rekel "da je gangreozni ud, ki ga je potrebno odrezati, ker drugače crkneš sam" je pravilno ugotovilo, da navedena izjava ni bila izrečena tožnici, pač pa na abstraktni ravni. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna izjava povsem neprimerna, vendar izrečena na abstraktni ravni ne pomeni tožničinega šikaniranja na delovnem mestu.
zavrženje prepozne tožbe - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - enoletni rok za vložitev tožbe - prenehanje življenjske skupnosti - materialni prekluzivni rok - umik tožbe - dopolnitev tožbe - nova tožba - visečnost pravde (litispendenca)
Sodišče je z zavrženjem prepozne tožbe ravnalo pravilno. Zakonec, katerega življenjska skupnost je razpadla in pri katerem obstaja pogoj za preživljanje, je dolžan tožbo za preživljanje vložiti najkasneje v roku enega leta od prenehanja življenjske skupnosti. Tožbo lahko vloži kot samostojno tožbo, ali zahtevek postavi skupaj s tožbo za razvezo zakonske zveze.
predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev taksne obveznosti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR. Zakonodajalec je pri tej strožji ureditvi izhajal iz dejstva, da so navedeni subjekti načeloma finančno močnejši od fizičnih oseb, saj je njihov namen pridobivanje dobička na trgu. Takšna ureditev se zgleduje po sistemu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči in sistemu uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki sta (z redkimi izjemami na področju brezplačne pravne pomoči) namenjena zgolj fizičnim osebam.
ZDR-1 člen 15, 15/3, 110, 110/1, 110/1-4, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 200, 200/3.. ZDR člen 13, 204, 204/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razveza - rok za sodno varstvo
Pogodbe o zaposlitvi, ki je bila enkrat že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati. Tožena stranka neutemeljeno vztraja, da je bil tožnik s sodnim uveljavljanjem ničnosti izredne odpovedi tožene stranke vezan na rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Vrhovnega sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da se glede odpovedi, ki odpoveduje že odpovedno delovno razmerje, smiselno uporablja določba tretjega odstavka 13. člena ZDR, da pravica do uveljavljanja ničnosti ne preneha (enako določa tretji odstavek 15. člena ZDR-1). Zato uveljavljanje pravne neučinkovitosti take odpovedi ni vezano na uveljavljanje s posebno tožbo pred sodiščem v roku iz tretjega odstavka 200 ZDR-1.
neupravičena obogatitev - verzija - pogoji za priznanje
Dejansko ne gre za (zatrjevani) prehod koristi med dvema poslovnima subjektoma, ki sta sedaj (tudi) stranki sodnega postopka, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve. Gre za (identično) situacijo, o kateri je odločalo že Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I Cpg 710/2016 z dne 19. 4. 2017, z zaključki in stališči tega sodišča pa pritožbeno sodišče v tem postopku v celoti soglaša. Dejansko gre za situacijo, ko nekdo, v obravnavani zadevi toženka, prejme neko korist (je obogaten) zaradi pogodbenega razmerja med dvema drugima subjektoma (v dani situaciji tožnico in najemnikom vozila), dajalec koristi (tožnica, ki je avto popravila) pa plačila po (podjemni) ne prejme. Že sodišče prve stopnje je v tem kontekstu dosledno, v skladu s stališči pravne teorije in sodne prakse, pojasnilo pod kakšnimi pogoji lahko prikrajšani, ki po pogodbi ne prejme plačila, zoper tretjega uveljavlja zahtevek na obogatitveni podlagi (verzija).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00012002
KZ-1 člen 38, 240, 240/1, 240/2.
pomoč pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nejasnost izreka
Opis kaznivega dejanja očitanega obdolženki, kot je povzet v izrek izpodbijane sodbe, je nejasen. V njem namreč ni navedeno, komu konkretno bi naj obdolženka z izvrševanjem kaznivega dejanja pomagala, prav tako pa tudi ni opisano, pri katerem konkretnem dejanju, ki predstavlja izvrševanje kaznivega dejanja zlorabe položaja bi naj torej obdolženka sploh nudila pomoč.
ZFPPIPP-UPB8 člen 18, 271, 275, 277. OZ-UPB1 člen 255. Zakon o dedovanju člen 104/1, 136/1. ZZK-1 člen 243.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - dednopravne pogodbe - izbrisna tožba v zemljiškoknjižnem postopku
Tožeča stranka je svoj povračilni zahtevek oblikovala tako, da je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in zato odreditev izbrisa te vknjižbe lastninske pravice. Zahtevala je torej vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov (izbrisna tožba po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). S tem zemljiškoknjižnim dejanjem bi vzpostavili takšno stanje, kot je bilo pred zapuščinskim postopkom po pokojniku in ne bi z njim v maso stečajnega dolžnika (tožeče stranke) pridobili ničesar. Tožeča stranka je torej napačno oblikovala povračilni zahtevek, ko je nekritično sledila določbi tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP in kot povračilni zahtevek zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega vpisa. Materialnopravno napačno pa je nadalje predlagala, da pravdno sodišče razveljavi dedni sklep in ga samo nadomesti tako, da vpiše odstopljeni delež na vseh treh nepremičninah ponovno na tožnico.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, ki jo urejajo določbe OZ, takšna pogodbena določba pa sama po sebi ni nična.
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da je zmotna presoja pritožbenega sodišča, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo moral plačati delavec v primeru kršitve konkurenčne klavzule, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje te klavzule. Obveznost plačila pogodbene kazni (zaradi kršitve konkurenčne klavzule) in obveznost plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule nista vzajemni obveznosti, v zvezi s katerima bi se domnevala obojestranska izpolnitev.
Glede na uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkurenčna klavzula, ki je zavezovala toženca, zaradi višine dogovorjenega denarnega nadomestila ni nična.
ZZVZZ člen 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 43, 44, 45, 45/1, 49.
zdraviliško zdravljenje
Sodni izvedenec je menil, da je ob uporabi naravnih zdravilnih sredstev, kot je termalna voda, pri tožniku vsaj za krajši čas pričakovati blažilni učinek na spastično krčevito boleče mišice, predvsem leve spodnje okončine in s tem tudi ublažitev bolečinskih motenj. Ni pa našel nobenega od stanj, ki so opisani v prvem odstavku 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila), niti po njegovem pri tožniku zdravljenje v naravnem zdravilišču ne bi povrnilo funkcionalnih sposobnosti. Ker tožnik nobenega od pogojev, določenih v prvem odstavku 45. člena Pravil, ne izpolnjuje, prav tako pa ne izpolnjuje pogoja, določenega v 44. členu Pravil, kot dodatnega kumulativno določenega pogoja, tožnik ne izpolnjuje pogoja za priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja.